{"id":31137,"date":"2025-10-02T18:36:09","date_gmt":"2025-10-02T16:36:09","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31137"},"modified":"2025-10-04T08:36:42","modified_gmt":"2025-10-04T06:36:42","slug":"dunajski-filharmoniki-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31137","title":{"rendered":"Dunajski filharmoniki"},"content":{"rendered":"\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana, 12. september 2025<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: Darja \u0160travs Tisu<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\u010ce \u017eeli\u0161 svojo prireditev zaklju\u010diti v velikem in gala slogu, nanjo povabi\u0161 Dunajske filharmonike<\/em>, verjetno najslavnej\u0161i simfoni\u010dni orkester na svetu, seveda in predvsem na ra\u010dun nepogre\u0161ljivega novoletnega koncerta<\/a>. In \u010de ima\u0161 \u0161e posebno sre\u010do, orkester tvoje vabilo tudi sprejme. Prav to je letos \u017ee drugi\u010d po letu 2022 uspelo Festivalu Ljubljana in orkester z izvirnim imenom Wiener Philharmoniker<\/em><\/a> je Ljubljano obiskal v sklopu svoje evropske turneje, na kateri so nastopili \u0161e v Grafeneggu, Luzernu, Londonu (na znamenitem festivalu BBC Proms) in Gradcu. Na vseh koncertih je orkester vodil avstrijski dirigent Franz Welser-M\u00f6st<\/em>, sicer prijatelj in stalni sodelavec orkestra, ki mu je lani podelil tudi \u010dastno \u010dlanstvo. Gallusova dvorana je seveda pokala po \u0161ivih od popolne razprodanosti, tako da so v Cankarjevem domu v zadnjem hipu pred oder dodali \u0161e nekaj vrst stolov \u2013 a kot se vedno izka\u017ee na prav vsakem koncertu (verjeli ali ne, tudi na novoletnem v Zlati dvorani dunajskega Musikvereina!), je ve\u010d posameznih sede\u017eev po vsej dvorani tudi tokrat samevalo. Koncertni list tudi pri orkestru ter dogodku tak\u0161nega kova ni razkril koncertnega mojstra (tokrat Volkhard Steude<\/em>).<\/p>\n\n\n\n

Program ve\u010dera je bil, \u010de \u017ee ne nenavadno, pa zastavljen vsaj nekoliko nepri\u010dakovano: z dvema precej kontrastnima simfonijama, med katerima smo imeli predah. Za\u010delo se je z Mozartom<\/em> \u2013 le kdo bi ga lahko igral bolje od Dunajskih filharmonikov? S to in podobnimi mislimi smo se podali med strani partiture Simfonije \u0161t. 38 v D-duru<\/em>, K. 504, “Pra\u0161ke”<\/em>, ki jo je tedaj 30-letni skladatelj napisal leta 1786, ko je bil prvi\u010d obiskal \u010de\u0161ko prestolnico. Zakaj jo je zastavil v samo treh stavkih, ne vemo zagotovo; morda so v Pragi bolj cenili tristav\u010dno obliko, ki je izvirala iz italijanske operne uverture, morda je Mozart scherzo oziroma menuet izpustil, da bi ugodil lokalnim preferencam, morda pa razlog ti\u010di \u0161e kje drugje. Vsekakor je \u017ee prvi stavek simfonije (Adagio \u2013 Allegro) izjemno obse\u017een in kompleksen, celo najdalj\u0161i posamezni simfoni\u010dni stavek 18. stoletja, \u010de upo\u0161tevamo ponovitve \u2013 in Welser-M\u00f6st je tokrat upo\u0161teval vse<\/em> repeticije. Razmeroma dolg in poglobljen je tudi drugi stavek, Andante, \u0161e najkraj\u0161i pa po pri\u010dakovanjih sklepni Finale (Presto).<\/p>\n\n\n\n

Dunaj\u010dani so Mozartovo glasbo udejanili na izjemno visoki ravni; njihov edinstveni Wienerklang<\/em> (dunajski zven) je pa\u010d nezmotljiv in nenadkriljiv. Kljub karseda priostrenim u\u0161esom (priznam, da resni\u010dno v namen \u010dim ve\u010djega u\u017eitka) nisem sli\u0161al niti ene same nedoslednosti, kaj \u0161ele napake. To je bila Pra\u0161ka simfonija, kot jo lahko obi\u010dajni smrtnik verjetno do\u017eivi le enkrat ali dvakrat v \u017eivljenju. Prav ni\u010d me ni presenetilo, da so bile vse sekcije v kakovosti in globini izvedbe odli\u010dne, a moram vendarle izpostaviti prve in druge violine ter rogove in timpane; omenjena trobila in tolkala so avtenti\u010dni dunajski instrumenti, ki prina\u0161ajo tiste tako nezgre\u0161ljive Klangfarben<\/em> (zvo\u010dne barve) in z njimi legendarni Wienerklang. Prav tako nisem \u0161e nikoli sli\u0161al tako brezhibne izvedbe Mozartovega tipi\u010dnega dinami\u010dnega kontrastiranja, kar velja za vse tri stavke simfonije. Vse skupaj je z interpretacijo nekoliko zavrl le dirigent, ki ni pripravil in ponudil posebej fascinantne interpretacije, toda tak\u0161en orkester zlahka (ne pa nujno\/vedno) kompenzira tudi tak\u0161ne pomanjkljivosti.<\/p>\n\n\n\n

Simfonija \u0161t. 6 v h-molu<\/em>, op. 74, “Pateti\u010dna”<\/em> ruskega romantika Petra Ilji\u010da \u010cajkovskega<\/em> je globoka glasbena izpoved, ki se \u017ee od premiere leta 1893 dotika najglobljih koti\u010dkov \u010dlove\u0161ke du\u0161e. Zadnje veliko delo \u2013 labodji spev \u010cajkovskega, ki ga je, kot je hotela usoda, dirigiral le devet dni pred smrtjo, presega meje klasi\u010dne forme in ponuja za marsikoga eno najbolj intenzivnih \u010dustvenih potovanj v simfoni\u010dni literaturi. Njena edinstvena struktura, ki vrhunec postavlja v drugi in tretji stavek, nato pa se namesto triumfalnega finala (spomnimo se na primer na 4. simfonijo) kon\u010da s po\u010dasnim in \u017ealobnim Adagio lamentoso, tradicionalno simfoni\u010dno pripoved obrne na glavo.<\/p>\n\n\n\n

Dunajski filharmoniki so ob pri\u010dujo\u010di partituri in briljantni orkestraciji dobili in seveda izkoristili prilo\u017enost, da zasijejo v vsej ble\u0161\u010davi. \u017de v uvodnem dolgem stavku so se izkazala odli\u010dna, sijo\u010da trobila, ki so s silovitimi nastopi kar dvigovala lase, v drugem stavku pa se je orkestrski zven razbohotil v bolj romanti\u010dno smer, da smo ob taktih “kvazi-val\u010dka” \u017ee skoraj zavohali naslednji novoletni koncert (1. januarja 2026 ga bo, tokrat prvi\u010d, vodil Yannick N\u00e9zet-S\u00e9guin). Dramati\u010dni udarci s \u010dinelami so bili v tretjem stavku izvedeni s slastno popolnostjo \u2013 nikakor namre\u010d ni vseeno, kako so v simfoni\u010dni glasbi odigrane \u010dinele a2 in tudi izbira primernega tolkala (premer in debelina \u010dinel) igra zelo pomembno vlogo. Omenjeni sklepni stavek je bil na trenutke odigran in interpretiran \u017ee prav bole\u010de strastno.<\/p>\n\n\n\n

Tako skladateljev genij in credo pri komponiranju Pateti\u010dne poslu\u0161alca zatopita v introspektivno melanholijo in ustvarjata dramati\u010dno napetost med barvitostjo \u017eivljenja in neizogibnostjo usode. Sam \u010cajkovski je za program simfonije dejal, da “bo za vse ostal uganka \u2013 povsem bo pre\u017eet z menoj, mojo osebnostjo” (koncertni list). Zato je izvedba Pateti\u010dne vedno (lahko) ve\u010d kot le koncertni dogodek \u2013 je sre\u010danje z univerzalno temo bole\u010dine in resignacije, ki \u017eeli \u2013 ne, terja \u2013 popolno predanost tako od orkestra kot ob\u010dinstva. “Prvi med enakimi” v orkestru pa je seveda dirigent s klju\u010dno odgovornostjo za umetni\u0161ko komponento in (ne)prepri\u010dljivost \u2013 in Welser-M\u00f6st je tokrat (\u017eal!) ostal nekaj dol\u017ean tako skladatelju kot avditoriju, \u010de \u017ee ne samemu sebi in svojemu poklicu. Saj sta bila tako Mozart kot \u010cajkovski v Ljubljani ve\u010d kot dobra, tudi odli\u010dna \u2013 toda levji dele\u017e zaslug za to moramo tokrat pa\u010d pripisati orkestru kot edinstvenemu glasbenemu korpusu, ki \u017eivi in diha kot eno. Prese\u017eek, ki priti\u010de vsakemu koncertu Dunajskih filharmonikov in ga preprosto mora dodati dirigent, pa je tokrat v ve\u010dini izostal.<\/p>\n\n\n\n

Noben poseben izziv torej ni priti do zaklju\u010dka, da je bil naj\u0161ibkej\u0161i \u010dlen tokratnega koncerta Wiener Philharmoniker<\/em> pravzaprav \u2013 dirigent. Nobena skrivnost ni, da je Welser-M\u00f6st \u017ee desetletja glasbena osebnost, ki rada razdvaja (predvsem strokovno) javnost. \u017de pred 21 leti je Norman Lebrecht v kolumni z naslovom Dirigent, ki so ga radi sovra\u017eili<\/em><\/a>, zapisal: “Pri \u0161e mle\u010dnih 29 letih je avstrijski dirigent leta 1990 za\u010del delovati v Londonskem filharmoni\u010dnem orkestru s koncertom sedmih del, ki je bil predolg za \u010das, ki ga je pre\u017eivel na vajah z orkestrom. Od takrat naprej je \u0161lo samo \u0161e navzdol. Odpustil je zborovodjo in prvega violinista. Glasbeniki so ga poimenovali Frankly Worse Than Most (Odkrito slab\u0161i od ve\u010dine). Dober mened\u017eer bi ga morda \u0161e re\u0161il, a je Londonski filharmoni\u010dni orkester nenehno odpu\u0161\u010dal svoje mened\u017eerje in mladi maestro je ostal brez za\u0161\u010dite. Leta 1996 je zapustil London in od\u0161el v opero v Z\u00fcrichu. Eden od kritikov je zapisal: <\/em>‘Pri\u0161el je od nikoder in tja tudi odhaja.'” <\/em>Welser-M\u00f6st je imel \u0161e naprej precej vihravo kariero, dokler se ni leta 2002 ustalil v Clevelandu, kjer so mu pred leti pogodbo podalj\u0161ali vse do leta 2027. Sam ve\u010d kot o\u010ditno premore dovolj samozavesti (marsikdo bi rekel samov\u0161e\u010dnosti), da se s kritikami in ostalimi komentarji ni ukvarjal; namesto tega je bil vedno prepri\u010dan, da gre njegova pot samo \u0161e navzgor. Koliko ima tak\u0161na miselnost v svetu profesionalne klasi\u010dne glasbe na najvi\u0161ji ravni perspektive in mo\u017enosti za uspeh, je drugo vpra\u0161anje, toda \u010de Welser-M\u00f6st sorazmerno pogosto dirigira tudi Dunajskim filharmonikom in da ga ima orkester za prijatelja, potem ve\u010d kot o\u010ditno nekaj po\u010dne prav.<\/p>\n\n\n\n

V veliko sre\u010do si \u0161tejem, da sem imel v zadnjih petih letih prilo\u017enost in \u010dast Dunajske filharmonike v \u017eivo sli\u0161ati \u017ee \u010detrti\u010d, in prav vsak njihov koncert je resni\u010dno do\u017eivetje \u2013 tak\u00f3 izjemno, da to lahko za\u010dutijo tudi sicer\u0161nji glasbeni nepoznavalci in tisti, ki se na koncertu klasi\u010dne glasbe znajdejo le redko. Tako je bilo tudi tokrat v Cankarjevem domu, ko sta na odru z orkestrom stala tudi dva slovenska glasbenika: po ve\u010d kot desetletju zdaj \u017ee “starosta” sekcije kontrabasov Iztok Hrastnik<\/em> in \u0161e \u010disto sve\u017ea \u010dlanica, flavtistka Aleksandra Pleterski<\/em>, ki je avdicijo ravno dobro opravila, za kar ji iskreno \u010destitam(o) iz srca. Violinistke Petre Kova\u010di\u010d <\/em>tokrat na odru ni bilo; verjetno je imela obveznosti v Dunajski dr\u017eavni operi, od koder so filharmoniki pravzaprav tudi iz\u0161li.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

na 73. Festivalu Ljubljana<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":31138,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-31137","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31137","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=31137"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31137\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31142,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31137\/revisions\/31142"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/31138"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=31137"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=31137"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=31137"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}