{"id":31190,"date":"2025-10-13T11:14:49","date_gmt":"2025-10-13T09:14:49","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31190"},"modified":"2025-10-13T11:14:50","modified_gmt":"2025-10-13T09:14:50","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-21","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31190","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 7. oktober 2025<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: Melani Topalovi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Po slavnostnem koncertu<\/a>, s katerim so z dirigentom Liom Kuokmanom in solistom Stefanom Milenkovi\u0107em praznovali svojo 70-letnico (koncert je bilo mogo\u010de spremljati tudi v \u017eivem TV in radijskem prenosu), je Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija <\/em>le dva tedna pozneje odigral \u0161e drugi koncert nove abonmajske sezone Kromatika 2025\/26<\/a>. Zamenjala sta se tako dirigent kot solist, program pa je bil prav tako, \u010de ne \u0161e bolj privla\u010den \u2013 le v nekoliko nenavadnem vrstnem redu.<\/p>\n\n\n\n

Simfonijo smo tokrat namre\u010d poslu\u0161ali kot “uvod” oziroma v prvem delu koncerta, kar je nepri\u010dakovana odlo\u010ditev, saj so simfonije kot programski in izvedbeni vrhunci koncertnih ve\u010derov praviloma rezervirane za del koncerta, ki se odvije po premoru. No, tokratna izjema je pa\u010d potrdila pravilo in tako smo za za\u010detek prisluhnili Beethovnovi<\/em> dobro znani Simfoniji \u0161t. 6 v F-duru<\/em>, op. 68, “Pastoralni”<\/em>. Primo\u017e Trdan je v koncertnem listu lepo izpostavil manj znani dejstvi, da je Beethoven \u0160esto simfonijo komponiral isto\u010dasno oziroma izmeni\u010dno s Peto ter da je ob\u010dinstvu krstno obe predstavil na istem koncertu. Poleg izjemne zgodovinske vrednosti (ki jo seveda tako pojmujemo in razumemo \u0161ele danes) je bil to prav maratonski glasbeni ve\u010der, saj je trajal vsaj \u0161tiri ure in je poleg obeh simfonij ponudil \u0161e \u0161tiri druga Beethovnova dela. Ko bi nam ga le bilo dano do\u017eiveti dandanes!<\/p>\n\n\n\n

Poleg simfonije na prvem mestu sporeda je bila zanimiva tudi postavitev orkestra na odru: kontrabasi in violon\u010deli na levi, harfa na desni, prve in druge violine pa levo oziroma desno od nem\u0161ko-japonskega dirigenta Eliasa Grandyja<\/em>; tak\u0161na postavitev sicer praviloma \u017elahtni zvok godalne sekcije (to je dobro vedel tudi na primer Carlos Kleiber), zato sem se je razveselil. Ob za\u010detku prvega stavka pa je prvi vtis vendarle povedal, da bi si \u017eelel mehkej\u0161i in bolj homogen godalni zvok, razen morda v pianih. Nekatere dinami\u010dne relacije so ostale neurejene, denimo med (solo) pihali in preostankom orkestra. Drugi stavek je zaznamoval (pre)po\u010dasen tempo, a so ga oplemenitili res lepi pihalni soli flavte (Irena Kav\u010di\u010d), oboe (Irmgard Anderl Krajter) in klarineta (Jurij Hladnik). Grandy si je tu resni\u010dno vzel \u010das, videlo se je, da si tega dejansko \u017eeli in v izvedbi u\u017eiva, a je bolj kot eleganco in idiliko (po)ustvaril ob\u010dutek razvle\u010denosti.<\/p>\n\n\n\n

Tretji stavek je bil teko\u010d in dovolj iz\u010di\u0161\u010den, a smo vselej, ko so igrala, sli\u0161ali preve\u010d trobil \u2013 po drugi strani pa so bili soli oboe preve\u010d srame\u017eljivi. Nevihta je v \u010detrtem stavku dobro uspela, sploh po zaslugi timpanov (Andra\u017e Poljanec) in kontrabasov. Tako kot drugi je bil tudi sklepni stavek zastavljen konkretno \u0161iroko \u2013 preve\u010d poduhovljeno in premalo po\u017eivljeno \u2013, toda ta dirigentova odlo\u010ditev ni ni\u010desar odvzela \u017ee inherentni lepoti Beethovnove partiture. Mimogrede \u0161e tole: da je bila na sporedu prav Beethovnova \u0160esta simfonija, se zdi zanimivo \u0161e z vidika, da je v istem tednu \u2013 le dva oziroma tri dni pozneje \u2013 \u0161e znamenitej\u0161o Peto simfonijo istega skladatelja (“simfonijo vseh simfonij”, kot so jo poimenovali sami) odigral Orkester Slovenske filharmonije.<\/p>\n\n\n\n

Aranjue\u0161ki koncert<\/em> (izvirno Concierto de Aranjuez<\/em>) za kitaro in orkester \u0161panskega skladatelja Joaqu\u00edna Rodriga<\/em>, ki je v visoki starosti umrl leta 1999, je pri nas redko na sporedu; nazadnje sem ga imel v isti dvorani prilo\u017enost sli\u0161ati pred verjetno kakimi petnajstimi leti v izvedbi Toma\u017ea Rajteri\u010da. Tokrat se je orkestru pridru\u017eil slovenski kitarist Mak Grgi\u0107<\/em>, ki zadnja leta \u017eivi in deluje predvsem v ZDA, kjer je na Univerzi v Ju\u017eni Karolini zaposlen kot profesor.<\/p>\n\n\n\n

Allegro con spirito prvega stavka je zvenel prav tako \u2013 teko\u010de in navdahnjeno, dogajanje so zmotila samo ob\u010dasna manj\u0161a ritmi\u010dna nesoglasja med solistom in orkestrom. V tuttih so trobila spet zapretiravala z glasnostjo. Drugi stavek je v zelo lepi izvedbi Nine Tafi predstavil znamenito melodijo solo angle\u0161kega roga, ki jo je leta 1960 na legendarnem albumu Sketches of Spain genialno posvojil Miles Davis<\/a> (aran\u017eiral je Gil Evans). Grgi\u0107 se je tu izkazal \u0161e za posebej pretanjenega interpreta. Zadnji stavek pa je izzvenel prav kot opisano v koncertnem listu: \u00bbkot veleva tradicija, finale obnovi ritmi\u010dno gibanje prvega stavka in mu doda \u0161e izrazitej\u0161i plesni zagon\u00ab. \u010ce vas je koncert o\u010daral in si ga \u017eelite \u0161e sli\u0161ati, priporo\u010dam vrhunski Philipsov posnetek<\/a>, na katerem je ob londonskem komornem orkestru Academy of St. Martin in the Fields zaigral Pepe Romero (dirigiral je sir Neville Marriner).<\/p>\n\n\n\n

Naposled smo prisluhnili \u0161e enemu \u0161panskemu skladatelju, Manuelu de Falli<\/em> in njegovi suiti \u0161t. 2 iz baleta Trirogeljnik<\/em>. Trije stavki ognjevite \u0161panske glasbe (plesi seguidilla, oblika flamenka farruca ter jota v ritmu hitrega val\u010dka) svetlih in barvitih tonalnosti ter ble\u0161\u010de\u010de orkestracije so v spretni izvedbi in v pravem duhu sklenili prijeten koncertni ve\u010der.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmaju Kromatika 2<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":31191,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-31190","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31190","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=31190"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31190\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31192,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31190\/revisions\/31192"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/31191"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=31190"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=31190"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=31190"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}