{"id":31313,"date":"2025-11-10T01:34:00","date_gmt":"2025-11-10T00:34:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31313"},"modified":"2025-11-07T11:34:32","modified_gmt":"2025-11-07T10:34:32","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-43","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31313","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 23. oktober 2025<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Joel Sandelson; foto: Benjamin Ealovega<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Pred jesenskimi prazniki in po\u010ditnicami smo v Cankarjevem domu prisluhnili drugemu koncertu abonmajskega cikla Samih mogo\u010dnih skladb (SMS) Orkestra Slovenske filharmonije<\/em>, ki je obljubljal skladbe \u0160kerjanca, Debussyja in Holsta. \u0160e posebej razveseljujo\u010de je bilo doma\u010de ime, saj ne more biti glasbe slovenskih skladateljev na na\u0161ih koncertih nikoli preve\u010d. Veseli nas, da je je v leto\u0161njih ciklih orkestra kar nekaj, od starej\u0161ih do mladih peres, obenem pa se v prihodnje veselimo najmanj tak\u0161ne, \u010de ne \u0161e ve\u010dje zastopanosti; \u010dudovito bi bilo denimo spet sli\u0161ati Ajdi\u010devo Drugo simfonijo (“Okno du\u0161e”) v celoti, ali pa katero od Arni\u010devih simfonij.<\/p>\n\n\n\n

Na tokratnem koncertu nam je iz zakladnice doma\u010de glasbe ve\u010der polep\u0161ala Simfonija \u0161t. 1 v A-duru<\/em>, ki jo je pri svojih 31 letih napisal veliki Lucijan Marija \u0160kerjanc<\/em> (pozneje so sledile \u0161e \u0161tiri). 15-minutna skladba (pri tej dol\u017eini nemara bolj sinfonietta ali, kot je v koncertnem listu zapisal Gregor Pompe, po izvirni zasnovi simfoni\u010dni stavek) ima zelo svetel in topel za\u010detek, ki v smislu ob\u010dutij, ki jih prikli\u010de, spomni na Kozinovo Belo krajino. Optimizem se v \u0160kerjan\u010devi glasbi nadaljuje in se umakne le v posameznih odsekih. Zvo\u010dnosti in orkestracijski prijemi so ob\u010dasno filmski, vse dokler vzdu\u0161je ne postane bolj zami\u0161ljeno in introspektivno (kot da se je hotel skladatelj vpra\u0161ati, kako dolgo lahko v njegovem ali zunanjem svetu traja uvodna spro\u0161\u010denost) \u2013 tudi po zaslugi dobro pripravljenega orkestra z dirigentom Joelom Sandelsonom<\/em>, ki se je s \u0160kerjancem z dirigentskega podija zagotovo sre\u010dal prvi\u010d, a mu je uspela pohvalna interpretacija skladbe. Sklep, kot ga je zapisal skladatelj in poustvaril orkester, je bil bolj vpra\u0161ujo\u010d, a nikakor zlovoljen ali negativen. Spomnimo se na besede Matije Bravni\u010darja: “\u0160kerjanc je najbolj\u0161i, ko poje melodije; tedaj je \u0161krjan\u010dek, ki pa v svoji glasbi le redko zaple\u0161e, besni ali poka\u017ee sre\u010do.”<\/p>\n\n\n\n

\u010ce povpre\u010dnemu gimnazijcu omenimo glasbeni impresionizem, bo zelo verjetno odgovoril z enim samim imenom: Debussy<\/em>. Seveda bi imel prav (sploh \u010de bi omenil \u0161e na primer Ravela in Deliusa) in lepo, da tokrat za spremembo nismo sli\u0161ali Morja, ki je v zadnjih letih v Gallusovi dvorani zvenelo kar nekajkrat, pa\u010d pa Tri nokturne<\/em>, ki so nastali nekaj let pred morskimi simfoni\u010dnimi skicami. Tudi pri tej liri\u010dni ve\u010derni glasbi gre za glasbeno manifestacijo impresionizma par excellence, \u0161e posebej v prvem (Oblaki<\/em>) in tretjem stavku. Sandelson in orkester sta to maniro udejanila uspe\u0161no \u2013 ob\u010duteno in v drugem stavku (Praznovanja<\/em>) smelo, v zadnjem (Sirene<\/em>) pa je o\u010daral zdru\u017eeni \u017eenski pevski zbor (\u017denski zbor Slovenske filharmonije in Dekli\u0161ki pevski zbor Akademije za glasbo). Balans med obema glasbenima korpusoma je bil na\u010deloma kar smiseln, le da je bil zbor za orkester nekajkrat dejansko \u2013 kdo bi si bil mislil \u2013 premo\u010dan! Karkorkoli, Debussyjeve sirene so se naposled izkazale za kar prav\u0161nji uvod v sklepni del ve\u010dera, ki smo ga do\u010dakali po premoru.<\/p>\n\n\n\n

Ko je angle\u0161ki skladatelj Gustav Holst<\/em> dovr\u0161il sedemstav\u010dno orkestrsko suito Planeti<\/em> (\u0161tevilka opusa 32 tokrat ni bila navedena), si niti v sanjah ni mislil, kako izjemen uspeh bo do\u017eivela skladba, ki bo postala nepogre\u0161ljiv navdih \u0161tevilnim skladateljem filmske glasbe, pa tudi mnogim ostalim glasbenikom, celo te\u017ekometalnim skupinam in \u0161e komu. Nesluten uspeh Planetov je sicer introvertiranega in umirjenega skladatelja spravljal v grozo in obup, saj je posledi\u010dno zanemarjenost svojih \u0161tevilnih ostalih del, ki jih je sam \u0161tel kot veliko bolj\u0161e dose\u017eke, ob\u010dutil kot veliko krivico. Toda dejstvo je, da ostajajo Planeti edina Holstova skladba, ki jo je mogo\u010de redno sli\u0161ati na koncertnih odrih \u2013 in tudi poslu\u0161alci jo vedno znova sprejemajo z navdu\u0161enjem in naklonjenostjo.<\/p>\n\n\n\n

Mars, prina\u0161alec vojne<\/em> je bil tokrat \u0161e dodatno presunljiv zaradi aktualnega dogajanja v Palestini, Ukrajini in v ostalih desetinah vojnih \u017eari\u0161\u010d po svetu in prav ni\u010d te\u017eko ni bilo razumeti, zakaj so prvi poslu\u0161alci suite takoreko\u010d \u0161e v vihri prve svetovne vojne ob brutalnosti in militantni neizprosnosti Holstove glasbe jokali od groze. Venera, prina\u0161alka miru<\/em> je bila lepa in idili\u010dna, res pravi kontrast in obli\u017e na rano Marsove pobesnelosti. \u017de ob izvedbi pred ve\u010d kot trinajstimi leti (tedaj Orkester Slovenske filharmonije nastopil z danes pokojnim sirom Nevillom Marrinerjem<\/a>) sem zapisal, da “pretirani glissandi v violinskih solih (Kolbl) niso potrebni, \u010de niso napisani”; isto pripombo ponavljam tudi tokrat. Srebrnkasti, bitonalni krilati sel<\/em> Merkur<\/em> je ob hitrem tempu in transparentni orkestraciji izvedbeni izziv vsakemu orkestru. Tempo je bil tokrat nekam (pre)po\u010dasen za skercozno naravo stavka, izziv pa je bil uspe\u0161no opravljen. Jupiter, prina\u0161alec veselja<\/em> je bil zaznamovan z res \u010dudovito izvedbo sve\u010dane osrednje melodije, ki se prek treh oktav vzpne do himni\u010dnih razse\u017enosti (na Otoku jo poznajo in prepevajo kot domoljubno I Vow To Thee, My Country<\/a>).<\/p>\n\n\n\n

V Saturnu, prina\u0161alcu starosti<\/em> je hekelfon oziroma basovsko oboo iz neznanega razloga zamenjal bas klarinet. Rezultat ni bil ravno posre\u010den niti prepri\u010dljiv, sta pa bili zlove\u0161\u010da gradacija stavka vse do odzvanjanja pogrebnih zvonov in sklepna resignacija starosti, ki je, kot sugerira glasba, lahko tudi lepa, odli\u010dno izpeljani. Uran, \u010darovnik<\/em> je bil prav tak \u2013 uspe\u0161no \u010darovni\u0161ki in porogljiv kot Dukasov \u010carovnikov vajenec, kjer se spro\u017ei podoben glasbeni aparat magije v zasedbi fagotov in ksilofona, vse skupaj pa “pripelje do nastopa mani\u010dnega plesa, medtem ko je zaklju\u010dek tih in zlove\u0161\u010d” (Pompe). Planete je sklenil skrivnostni Neptun, mistik<\/em> v idealnem tempu in z idealno evokacijo oddaljenih globin vesolja, kjer je glavno vlogo \u0161e drugi\u010d v ve\u010deru prevzel \u017eenski zbor, tokrat izza odra. U\u010dinek je bil pri tokratni izvedbi najodli\u010dnej\u0161i do sedaj, saj je do potankosti sledil Holstovim v partituri zapisanim navodilom, naj zbor poje v zaodrju in zadnji takt svojega parta ponavlja, “dokler se zvok ne izgubi v daljavi” ter da je treba “odpra vrata med zborom in koncertno dvorano v zadnjem taktu nesli\u0161no zapreti”. Da ne pozabim: pomembno vlogo pri izvedbi Planetov je imel z lepo izvedbo svojega parta tudi gostujo\u010di organist Gregor Klan\u010di\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Ker na\u0161 doma\u010di planet astrolo\u0161ko ni signifikanten, mu Holst stavka ni napisal, prav tako ne Plutonu, ki je na odkritje in planetarni status \u010dakal \u0161e kakih 20 let po nastanku suite (ter ga leta 2006 izgubil), glede na zgoraj zapisano pa je popolnoma razumljivo, da ni imel skladatelj niti najmanj\u0161e \u017eelje po tem, da bi stavek dopisal po odkritju planeta (kmalu po tem je tudi umrl, star zgolj 60 let). Toda glede na izjemno priljubljenost Planetov je Plutona pozneje uglasbilo ve\u010d skladateljev; najbolj znan in v\u010dasih dejansko tudi na konec “uradne” suite “nasnet” poskus je delo Colina Matthewsa z naslovom Pluton, prenovitelj<\/em><\/a> (Pluto, the Renewer<\/em>).<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmaju SMS 2<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":31314,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-31313","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31313","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=31313"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31313\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31315,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31313\/revisions\/31315"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/31314"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=31313"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=31313"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=31313"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}