{"id":31425,"date":"2025-12-11T20:26:30","date_gmt":"2025-12-11T19:26:30","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31425"},"modified":"2025-12-11T20:30:02","modified_gmt":"2025-12-11T19:30:02","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-22","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31425","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 4. december 2025<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: Andrej Grilc<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Zadnji abonmajski koncert Simfoni\u010dnega orkestra RTV Slovenija<\/em> v letu 2025 je zaznamoval \u017ee na prvi pogled privla\u010den program, ki je obljubljal prijetno koncertno do\u017eivetje, prepleteno in zaznamovano z izobiljem barvitih simfoni\u010dnih (pris)podob. Tokrat je dirigiral Gaetano Lo Coco<\/em>, kljub mladosti mednarodno \u017ee zelo uveljavljeni dirigent, ki se poleg glasbe ukvarja tudi s knji\u017eevnostjo, na\u0161e ob\u010dinstvo pa ga je \u017ee lahko spoznalo tako na koncertih RTV kot tudi Filharmoni\u010dnega orkestra.<\/p>\n\n\n\n

Potem ko je George Gershwin<\/em>, ameri\u0161ki skladatelj, ki je zakonitosti klasi\u010dne glasbe na izjemno u\u010dinkovit in premi\u0161ljen na\u010din prepletal s prvinami jazza, v za\u010detku 30. let prej\u0161njega stoletja obiskal Havano, je seveda “moral” napisati skladbo. (Podobna je tudi zgodba Coplandove skladbe El Sal\u00f3n M\u00e9xico, ki je za\u010dela nastajati istega leta, kot je Gershwin svojo dokon\u010dal in smo jo v Kromatiki tudi \u017ee lahko sli\u0161ali.) Tako je nastala Kubanska uvertura, \u0161e dandanes priljubljeno Gershwinovo delo s primernim glasbenim etno-folk pridihom. Nekaterih tolkal, ki bi po navodili v partituri morala stati takoreko\u010d ob dirigentu, tam sicer ni bilo, je bila pa tolkalna sekcija raz\u0161irjena na sedem \u010dlanov, kar je za zahteve tak\u0161ne skladbe precej obi\u010dajno \u0161tevilo; kubanska glasbena tradicija vendarle trdno temelji (tudi) na \u0161tevilnih tolkalih. Glasnej\u0161i tutti deli skladbe so bili pogosto preglasni, zvok pa posledi\u010dno razmazan. Osrednji bolj umirjeni del je tudi z akusti\u010dnega vidika zvenel precej prijetneje in z lepo spremljavo rogov. V finalu so, kot je bilo \u017eal pa\u010d pri\u010dakovati, kri\u010dava trobila dinami\u010dno povsem povozila sicer mnogo \u0161tevil\u010dnej\u0161o sekcijo godal.<\/p>\n\n\n\n

Muzikal Zgodba z zahodne strani<\/em> (v izvirniku West Side Story<\/em>) ima bogato in zanimivo zgodovino, saj na odrih vztraja \u017ee slabih sedem desetletij. V osnovi gre za v mesto New York, znameniti talilni lonec narodov postavljeno in aktualizirano zgodbo o Romeu in Juliji, ki se “ne bi smela” zaljubiti, a se jima to seveda zgodi, kar pa ni brez posledic. Marsikdo se gotovo \u0161e vedno dobro spomni filma iz leta 1961, ki je odnesel kar deset oskarjev (tudi za najbolj\u0161i film), zadnji, ki se je lotil zgodbe in jo v remaku prikazal na novo, pa je bil pred nekaj leti Steven Spielberg; izvirni muzikal so sicer soustvarili plesalec in koreograf Jerome Robbins, besedilopisec Stephen Sondheim in skladatelj Leonard Bernstein<\/em>. Prav njegove Simfoni\u010dne plese iz Zgodbe z zahodne strani<\/em> smo poslu\u0161ali na tokratnem koncertu. (Bernstein je sicer celoten muzikal kljub njegovi silni uspe\u0161nosti posnel samo enkrat, leta 1984, ob odli\u010dnosti vseh glasbenikov, produkcijske ekipe in samega posnetka pa je snemanje ostalo v spominu predvsem zaradi neusmiljenega odnosa maestra do tenorista Jos\u00e9ja Carrerasa<\/a>, ki je imel velike te\u017eave s sinkopiranjem ritmi\u010dno zahtevnega songa Something’s Coming.)<\/p>\n\n\n\n

Bernsteinov izbor lastne glasbe je \u0161e vedno stalnica in priljubljen gost koncertnih sporedov, \u010deprav je glede na izvirnik precej osiroma\u0161en (izpu\u0161\u010denih je kar nekaj klju\u010dnih songov, kot na primer Maria in America). V devetih odsekih se tu brez premora podamo od Prologa do Finala. Somehere je bil primerno in lepo zasanjan, a kaj, ko je v Mambu neoptimalna akusti\u010dna podoba eskalirala do te mere, da ni bilo ve\u010d jasno\/sli\u0161no, kdo po\u010dne kaj in koga bi se moralo sli\u0161ati ve\u010d \u2013 oziroma predvsem manj, zato nam je kar odleglo, ko ga je zamenjal eleganten in ti\u0161ji \u010ca-\u010da. Cool, po zasnovi jazzovska fuga, ki jo zaznamuje dolg crescendo, je bil bolj\u0161i; pokvaril ga je precej vnebovpijo\u010d kiks trobente, oplemenitil pa odli\u010den vibrafon Petre Vidmar. Zgodba z zahodne strani je bila s simfoni\u010dnimi plesi sicer predstavljena in postavljena na zaslu\u017een piedestal, je pa orkester v dinami\u010dnem smislu prepogosto ravnal samodestruktivno \u2013 za kar je bil seveda odgovoren predvsem dirigent. Lo Coco namre\u010d korpusa ni (s)ti\u0161al ; moral bi jih pa\u010d umiriti in “predpisati” igranje ene do dveh dinami\u010dnih stopenj manj od predpisanih v partih.<\/p>\n\n\n\n

Za konec smo prisluhnili \u0161e Stravinskemu<\/em> \u2013 kajpada baletni suiti Ognjeni pti\u010d<\/em> (verzije iz leta 1919, naslov dela je bil pri nas neko\u010d arhai\u010dno prevajan tudi kot \u017darptica). Predstava in izvedba 25-minutne skladbe sta bili tu uspe\u0161nej\u0161i kot pri Bernsteinu, \u0161e posebej Peklenski ples kralja Ka\u0161\u010deja in Uspavanka (lep slavni solo fagota!) s Finalom. Stravinski je tako postal nekak\u0161en “highlight” ve\u010dera in zares \u0161koda, da ni bil prav tak\u0161en tudi prvi del koncerta, ki mu je sicer v lepo napolnjeni Gallusovi dvorani prisluhnila tudi \u0161tevil\u010dna srednje\u0161olska publika.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmaju Kromatika 4<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":31426,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-31425","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31425","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=31425"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31425\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31429,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31425\/revisions\/31429"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/31426"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=31425"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=31425"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=31425"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}