{"id":31502,"date":"2026-01-08T00:56:00","date_gmt":"2026-01-07T23:56:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31502"},"modified":"2026-01-08T10:38:02","modified_gmt":"2026-01-08T09:38:02","slug":"martin-carthy-transform-me-then-into-a-fish","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31502","title":{"rendered":"Martin Carthy – Transform Me Then Into A Fish"},"content":{"rendered":"\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
HemHem Records, 2025<\/strong><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Potem pa me spremeni v ribo<\/em> (Transform Me Then Into A Fish) je verz, vzet iz tradicionalne angle\u0161ke napitnice Ye Mariners All<\/em>, ki se je preko ustnega izro\u010dila in letakov \u0161irila po Angliji vsaj od poznega 18. stoletja dalje. \u010ceprav o pesemi njen pevec Martin Carthy meni, da je ena tistih \u00bbljubkih nesmiselnih\u00ab, se v misli vseeno prikrade analogija s pesmijo berlinskega poeta G\u00fcnterja Kunerta Ko sem postal riba<\/em> (Wie Ich Ein Fisch Wurde), ki skozi surrealisti\u010dno, politi\u010dno in obenem globoko humanisti\u010dno noto zasleduje idejo transformacije in svobode. Sti\u010dnost s poezijo Kunerta, ki je prijateljeval z Bertoldom Brechtom in Wolfom Biermannom, bi starega socialista Carthyja gotovo zabavala.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1965, ko Martin Carthy \u0161e ni veljal za enega od o\u010dakov britanske preporodne folk glasbe, ampak je bil zgolj mladeni\u010d s kitaro, ki se je odzval klicu pevske in baladne tradicije z doma\u010dega dvori\u0161\u010da, se je Ye Mariners All<\/em> prvi\u010d oglasila na njegovem prvencu. Zapoje jo strumno, skorajda sve\u010dano, brez glasbene spremljave, zgolj s svojim gibkim baritonom.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Oh, when I’m in my grave and dead<\/em><\/p>\n\n\n\n

And all my sorrows are past and fled<\/em><\/p>\n\n\n\n

Transform me then into a fish<\/em><\/p>\n\n\n\n

And let me swim in a jug of this<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Po \u0161estih desetletjih pesem dobiva \u010disto nove razse\u017enosti minljivosti, s katero starosta angle\u0161kega folka hodi v\u0161tric danes.<\/p>\n\n\n\n

Transform Me Then Into a Fish<\/a><\/em> je po dolgih enaindvajsetih letih prvi dolgometra\u017eni album, ki je iz\u0161el na njegov \u0161tiriinosemdeseti rojstni dan. Sprva je bil zami\u0161ljen kot repriza prvenca z naslovom Martin Carthy<\/a><\/em> iz leta 1965, a je po tehtnem premisleku s tega albuma ostalo osem od enajstih skladb. Album tako predstavlja zaklju\u010dek dolgega in bogatega glasbenega potovanja. Je praznovanje \u0161estdesetletne glasbene kariere, tekom katere je v sodelovanju s \u0161tevilnimi izvajalci in bendi (Dave Swarbrick, Steeleye Span, The Watersons, Waterson : Carthy, Brass Monkey, John Kirkpatrick, globalni projekt Imagined Village ipd.) ter skupaj s svojo dinastijo Waterson Carthy \u2013 preminulo \u017eeno, pevko Normo (in njeno dru\u017eino) ter h\u010derjo \u2013 pevko in multiinstrumentalistko Elizo Carthy, sooblikoval tako polpreteklo kot sodobno britansko folk krajino. Prek Dylana ter Paula Simona, ki sta pesem Scarborough Fair<\/a> <\/em>pobrala od njega, pa tudi kanon svetovne popularne glasbe. Oba omenjena globalna kantavtorska zvezdnika sta s pesmijo Girl frome the North Country<\/a> <\/em>(Dylanova priredba omenjene pesmi) oziroma Scarborough Fair\/Canticle<\/em><\/a><\/em> dueta Simon & Garfunkel zaslu\u017eila milijone, medtem ko Carthy ni videl niti centa. V zadnjih desetletjih so se spori okrog prilastitve pomirili, Martin prijateljuje z obema.<\/p>\n\n\n\n

Na novem albumu angle\u0161ka ljudska klasika Scarborough Fair<\/em> (v sloven\u0161\u010dini jo od leta 1971 poznamo kot Sejem \u017eelja<\/a><\/em> zasedbe Delial) zazveni v druga\u010dni verziji kot na prvencu izpred \u0161estdesetih let. Nekaj eksoti\u010dne misti\u010dnosti ji dodaja subtilna igra sitarja glasbenice Sheeme Mukherjee, ki toplo pobarva tudi pesmi Dream of Napoleon<\/em> in Eighteenth of June<\/em>. H\u010di Eliza pa se mu z violinskimi pejsa\u017ei, ki se jih ne bi sramoval niti njegov prvotni kompanjon Dave Swarbrick ter ob\u010dasnimi pevskimi intervencijami, pridru\u017ei tudi na baladi The Handsome Cabin Boy<\/em> in delavski pesmi Springhill Mine Disaster<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Album v svoji tihi, minimalisti\u010dni in posve\u010deni intimnosti se\u017ee globoko. Nisem povsem prepri\u010dana, a zdi se, da je bil posnet v njegovi hi\u0161i v zalivu Robina Hooda na severo-vzhodu Anglije, kjer si je pred skoraj \u0161tirimi desetletji s svojo ljubljeno Normo ustvaril dom. Produkcija je namre\u010d dnevnosobna in zlahka si predstavljamo, kako v glasbeni sobi sedi na svojem najljub\u0161em, rahlo \u0161kripajo\u010dem stolu (ki se sli\u0161i tudi na albumu), zbrano in po\u010dasi prebira strune svoje Martin kitare ter nanje skrbno polaga srebrne ostanke nekdanjega glasu, skozi katerega se ob\u010dasno sli\u0161i rahlo je\u010danje, mrmranje, zasoplo dihanje, odhrkavanje in \u00bben-dva\u00ab od\u0161tevanje. Med verzi in glasbenimi predahi sledimo srcelomnemu sre\u010danju z minevanjem, z \u017eivo enciklopedijo znanja o tradicionalni muziki, vrelcem zgodb in legend, nabranih na dolgi poti glasbenika. S skromnostjo in velikodu\u0161nostjo \u010dloveka, ki je vedno stal za tem, kar je pel, uglasbljal, govoril in dajal.<\/p>\n\n\n\n

Danes Martin Carthy zveni podobno, kot sta zvenela Johnny Cash ali Leonard Cohen na svojih poslednjih albumih. Zrelo, upo\u010dasnjeno, pretresljivo, a tudi mehko in pomirjeno, pripravljeno na spust tja, od koder se nih\u010de ne vrne. Zveni tako, kot so zveneli ljudje, od katerih se je neko\u010d davno tega, v nekem povsem drugem in danes neprepoznavnem \u010dasu, u\u010dil peti in poslu\u0161ati. S svojim skoraj nedvomno poslednjim albumom kariere je sklenil krog, v katerem sta se sre\u010dala njegov \u0161tiriindvajset in \u0161tiriinosemdeset letnik. Postal je prednik. Dobri prednik.<\/p>\n\n\n\n

Nominacija za nagrado Mercury, ki jo je za album prejel letos, je poklon njegovi veli\u010dastni glasbeni avanturi, ki se ji re\u010de \u017eiveti polno \u017eivljenje z vso integriteto, milostjo in pokon\u010dnostjo, ki ji priti\u010dejo. Naj bo ta zapis moj poklon njemu in njegovim sodobnikom, ki so v najve\u010dji meri zaznamovali moja formativna glasbena leta in mi v desetletjih sre\u010devanj ter dru\u017eenj na britanskih folk festivalih ponudili neprecenljive darove muzike, \u010dlove\u010dnosti, solidarnosti, humorja in o\u017eivljanja zgodb, brez katerih sama nikoli ne bi stopila na oder.<\/p>\n\n\n\n

Martin, ne, ni \u0161e \u010das za lahko no\u010d, ampak vseeno \u2013 hvala za vse ribe!<\/p>\n\n\n\n

\n