{"id":31699,"date":"2026-02-13T00:17:00","date_gmt":"2026-02-12T23:17:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31699"},"modified":"2026-02-10T23:18:06","modified_gmt":"2026-02-10T22:18:06","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-44","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31699","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"\n

Kozinova dvorana Slovenske filharmonije v Ljubljani, 9. in 16. januar 2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Prvi koncert<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot tradicija veleva zdaj \u017ee ve\u010d kot desetletje, so trije zaporedni petki v januarju rezervirani za koncerte Filharmoni\u010dnega festivala baro\u010dne glasbe<\/em>, ki ga Slovenska filharmonija<\/a><\/em> prireja v mati\u010dni stavbi na Kongresnem trgu. Prvi koncert tokratnega enajstega festivala, so naslovili S francoskim okusom<\/a><\/em> in napovedali: “Na programu bodo dela Lalanda in Rebela, pa tudi uverture in plesi iz kar petih Rameaujevih oper, ki navdu\u0161ujejo s svojo razgibanostjo in domiselnostjo. Orkester Slovenske filharmonije bo pod vodstvom Marie Lindal ustvaril ve\u010der baro\u010dne elegance in zna\u010dilnega francoskega okusa.” Jasno je torej, da nas je \u010dakal koncert glasbe izklju\u010dno francoskih skladateljev iz obdobja baroka.<\/p>\n\n\n\n

V pravi baro\u010dni tradiciji je orkester, ki ga je dopolnil \u0161e \u010dembalist Domen Marin\u010di\u010d<\/em><\/strong>, tudi avtor spremne besede v koncertnem listu, koncertni mojster pa je bil Miran Kolbl<\/em><\/strong>, nastopil stoje. Koncert in z njim leto\u0161nji festival so za\u010deli z glasbo Michela-Richarda de Lalanda<\/em>: \u0161estdelno suito Grande piece royale<\/em>, S. 161. Zvok reduciranega ansambla je v Kozinovi dvorani, ki se ji tak\u0161na komorn(ej\u0161)a glasba zelo prile\u017ee, zazvenel prav elegantno. Laland je sicer zvenel solidno, a premalo homogeno, manjkalo je nekaj zagona, kot bi se bili glasbeniki \u0161e ogrevali.<\/p>\n\n\n\n

Sledilo je kar sedmero skladb ene najbolj legendarnih baro\u010dnih glasbenih osebnosti, Jeana-Philippa Rameauja<\/em>, ki so izvirno nastale kot glasba za pet razli\u010dnih skladateljevih oper: Plateja<\/em>, Boreada<\/em>, Zoroaster<\/em>, Spogledljivi Indijanci<\/em> in Dardanos<\/em>. \u017de v prvi skladbi se je zasedbi pridru\u017eil \u0161e nepri\u010dakovan, a vsekakor dobrodo\u0161el gost: tolkalist Franci Krevh<\/em><\/strong> s pisanim izborom periodnih tolkal, med katerimi je kraljeval tabor, srednjeve\u0161ki globoki boben z dvema opnama iz \u017eivalske ko\u017ee. V tretji skladbi je dogajanje na odru \u0161e vedno zvenelo s premalo zanosa, veselja, strasti \u2013 gre vendarle za glasbo z obilico du\u0161e! Kljub temu je bil koncert prijeten za spremljanje, v Nevihti (\u010detrta skladba) pa sta kot pri kakem R. Straussu zazvenela \u2013 in navdu\u0161ila \u2013 celo naprava za veter in grme\u010da plo\u010devina; ti parti so bili jasno sodobni oziroma improvizirani, saj tedanji skladatelji teh glasbil \u0161e poznali niso, kaj \u0161ele, da bi pisali zanje. V skladbi Tamburin I in II smo sli\u0161ali tudi dejansko spremljavo tamburina. No, do tu pa se je ansambel \u017ee sli\u0161no sprostil in “utekel”, posledi\u010dno je bilo tudi igranje \u017eivahnej\u0161e.<\/p>\n\n\n\n

Jean-F\u00e9ry Rebel<\/em> spada med tiste baro\u010dne skladatelje, ki so znali prese\u010di konvencije svojega \u010dasa, ne da bi pri tem izgubili stik z najvi\u0161jimi estetskimi standardi francoske tradicije. Njegova glasba je polna (za tisti \u010das) drznosti, duhovitosti in skoraj teatralne ekspresivnosti \u2013 lastnosti, ki so ga lo\u010dile od bolj zadr\u017eanih sodobnikov in mu zagotovile sloves enega najbolj izvirnih glasov francoskega baroka. Med njegovimi deli zagotovo izstopa tudi baletna suita oziroma “fantazija” Les Caract\u00e8res de la danse<\/em><\/a> (Plesni zna\u010daji), delo, ki je v sebi zdru\u017eilo skoraj vse, kar je bilo v tistem \u010dasu najbolj \u017eivo in napredno: suito priljubljenih plesov v obliki miniaturnih karakternih \u0161tudij, programsko glasbo in skoraj proto-simfoni\u010dno razmi\u0161ljanje. Gre za izjemno domiselno zaporedje, v katerem se plesne zvrsti (menuet, gavota, passepied, chaconne, sarabanda, gigue \u2026) ne le nizajo, temve\u010d tudi medsebojno prepletajo in presene\u010dajo z drznimi harmoni\u010dnimi zasuki, ritmi\u010dno igro ter zvo\u010dnimi barvami, ki so bile za Rebelov \u010das presenetljivo drzne. Skladatelj tu postane nekak\u0161en glasbeni dramatik, ki v nekaj minutah ustvari majhno gledali\u0161\u010de zna\u010dajev, afektov in plesnih arhetipov. Zato so Plesni zna\u010daji eno tistih del, ki jih vsaka resnej\u0161a izvedba francoskega baroka prakti\u010dno obvezno vklju\u010di v repertoar \u2013 pa ne le zato, ker je virtuozno in u\u010dinkovito, temve\u010d predvsem zato, ker v sebi nosi tisto redko me\u0161anico elegance in neukrotljive domi\u0161ljije, ki je zna\u010dilna za najbolj\u0161e trenutke francoske baro\u010dne glasbe. Gotovo je tudi to razlog, da je Orkester Slovenske filharmonije skladbo v program enega od koncertov Filharmoni\u010dnega festivala baro\u010dne glasbe vklju\u010dil \u017ee pred leti. Tudi tokratna izvedba je bila \u2013 tako kot tedanja \u2013 zelo uspe\u0161na in dodatno popestrena s tolkali, ki sem jih ob tej skladbi sli\u0161al prvi\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Pred zadnjo skladbo, prav tako Rebelovimi Elementi<\/em> (Les \u00c9l\u00e9mens<\/em>) smo najprej sli\u0161ali kratek nagovor glasbene vodje koncerta, odli\u010dne \u0161vedske glasbenice Marie Lindal<\/em><\/a><\/strong>, ki je ponovno obiskala Ljubljano. Na kratko je predstavila skladbo in izpostavila njeno prelomnost v \u010dasu nastanka (1737). Elementi so brez dvoma eden najradikalnej\u0161ih in hkrati najbolj poeti\u010dnih Rebelovih dose\u017ekov \u2013 in eno tistih redkih baro\u010dnih del, ki zvenijo, kot da so bila napisana z nekak\u0161nim uvidom v prihodnost. V uvodu se skladatelj drzno loti kozmolo\u0161ke ideje: glasbeno upodobi sam za\u010detek stvarjenja, trenutek, ko iz kaosa nastane red. Uvodni Kaos je legendarna stran partiture \u2013 skoraj cela minuta disonantnih kopi\u010denj, v katerih isto\u010dasno zvenijo vsi toni harmoni\u010dne molove lestvice, kar v praksi pomeni eno najzgodnej\u0161ih zavestnih uporabe celotonske zvo\u010dne mase (takoimenovanega tonskega clustra ali klastra) v zahodni glasbeni zgodovini. Iz te zgo\u0161\u010dene teme se nato postopoma rojevajo posamezni elementi \u2013 Voda, Zrak, Zemlja, Ogenj \u2013 vsak s svojo karakteristi\u010dno plesno-ritmi\u010dno in harmonsko osebnostjo. Rebel tu ni le ilustrator naravnih pojavov; postane nekak\u0161en glasbeni alkimist, ki s prefinjeno orkestrsko pisavo in drznimi harmoni\u010dnimi koraki ustvarja ob\u010dutek kozmi\u010dnega dogajanja. Nenavadno za periodo denimo hkrati zazvenita tudi dve piccolo flavti, tolkala pa so se tudi tu h glasbi podala podobno idealno kot v soundtracku filma Conan barbar (John Milius, 1982), kjer je skladatelj Basil Poledouris genialno uporabil eno od srednjeve\u0161kih uglasbenih monofonih pesmi Las cantigas de Santa Maria (\u0161t. 166, Como poden per sas culpas<\/a>) iz 13. stoletja in ji v aran\u017emaju pripisal \u0161e tolkalski part in zbor.<\/p>\n\n\n\n

Les \u00c9l\u00e9mens niso le kurioziteta v zgodovini glasbe, temve\u010d tudi eno tistih del, ki razkrivajo, kako dale\u010d je francoski barok segel v raziskovanje zvo\u010dne ekspresije, preden se je glasbeni klasicizem lotil vzpostavljanja reda in ravnote\u017eja. Vsaka tehtna izvedba Elementov je tako (lahko) hkrati koncertni dogodek in glasbenozgodovinski trenutek \u2013 prilo\u017enost, da sli\u0161imo, kako je zvok kaosa v osemnajstem stoletju zvenel skoraj kot napoved (enain)dvajsetega.<\/p>\n\n\n\n

*****<\/p>\n\n\n\n

Drugi koncert<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\u010cez teden dni smo prisluhnili drugemu koncertu festivala, naslovljenemu Od Italije do \u0160vedske<\/a><\/em> (Maria Lindal je namre\u010d, kot re\u010deno, \u0160vedinja). Uvodoma je zazvenela glasba Henryja Purcella<\/em>: osemstav\u010dna scenska glasba iz polopere Vilinska kraljica<\/em>, Z. 629. Pravzaprav bi po sli\u0161anem lahko rekli, da se je koncert za\u010del nekje tam, kjer se je pred tednom zaklju\u010dil. Na odru je stal ansambel enake velikosti, a z nekoliko druga\u010dno zasedbo glasbenikov (npr. Ana Dol\u017ean<\/em><\/strong>, Matej Grahek<\/em><\/strong>, Matev\u017e Bajde<\/em><\/strong>) in je tudi tokrat potreboval stavek ali dva, da so se v celoti ujeli. Potem je muziciranje steklo gladko in \u017ee omenjeni uvodni Purcell je o\u010daral z baro\u010dno galantnostjo. Naslovno Italijo smo nato obiskali v dru\u017ebi Pietra Locatellija<\/em> in njegovega Koncerta v F-duru<\/em>, op. 4, \u0161t. 8, “s posnemanjem lovskih rogov”<\/em>. Tu smo sli\u0161ali lepo in teko\u010do realizacijo fuge v drugem stavku, v \u010detrtem (vivace) pa tudi kratko solisti\u010dno prilo\u017enost za vedno odli\u010dno solo Ano Dol\u017ean, ki je z dvojemkami u\u010dinkovito posnemala lovske rogove.<\/p>\n\n\n\n

Carl Philipp Emanuel Bach<\/em> je vedno dobrodo\u0161el gost sporedov tovrstnih koncertov (tudi lanskega<\/a>) in repertoarjev orkestrov, ki se posve\u010dajo baro\u010dni glasbi. Njegove skladbe so namre\u010d svetle, optimisti\u010dne in pozitivne, kar vsekakor potrjuje tudi cikel Hambur\u0161kih simfonij<\/em>, iz katerega smo prisluhnili \u010cetrti v A-duru<\/em>, Wq. 182\/4. Delo smo tokrat sli\u0161ali v lepo izdelani izvedbi, le skupno igro in suverenost bi se mestoma dalo \u0161e nadgraditi. Sicer pohvalno!<\/p>\n\n\n\n

Odkritje ve\u010dera pa je bila vsekakor glasba Johana Helmicha Romana<\/em> iz “dirigentkine” rodne \u0160vedske, ki so ga tokrat predstavili z dvema molovskima skladbama: Simfonijo v e-molu<\/em>, BeRI 22 in Suito v d-molu<\/em>, BeRI 6. Roman, ki mu je (glasbena) zgodovina nadela ime \u00bb\u0161vedski Handel\u00ab, je eden najpomembnej\u0161ih skandinavskih skladateljev baro\u010dne dobe in obenem eden tistih glasbenikov, ki so znali francosko-italijansko eleganco zdru\u017eiti z nordijsko jasnostjo in naravno preprostostjo. Njegova glasba uzvo\u010duje redko ravnote\u017eje med graciozno plesnostjo in skoraj melanholi\u010dno liriko \u2013 lastnost, ki jo smo lahko zasli\u0161ali tudi v tokrat odigranih delih. Lahko bi rekli, da sta prav Romanovi neposrednost in prefinjenost razlog, da njegova glasba \u0161e danes zveni sve\u017ee in osebno ter z izrazito \u0161vedsko du\u0161o. V simfoniji smo si \u0161e posebej zapomnili prefinjen drugi stavek za dve flavti in pizzicato spremljavo nizkih godal ter \u010dembala, v suiti pa dejstvo, da smo spoznali skladatelja, ki si ve\u010d pozornosti ne zaslu\u017ei samo s strani poslu\u0161alcev, temve\u010d tudi izvajalcev in nenazadnje diskografskih zalo\u017eb. \u0160koda, da suite nismo sli\u0161ali v celoti \u2013 dva stavka sta namre\u010d umanjkala.<\/p>\n\n\n\n

Med oba Romana se je dobrodo\u0161lo \u00bbvrinil\u00ab \u0161e dobro znani Telemann<\/em> s svojo dobro znano Uverturo v B-duru<\/em>, TWV 55:B5, \u00bbLes Nations\u00ab<\/em> (\u00bbNarodi\u00ab<\/em>). \u010ceprav ni skladba nikoli dosegla priljubljenosti nekaterih drugih skladateljevih del (Suita v a-molu za flavto, Suita za violo da gamba v D-duru, koncert za trobento v D-duru \u2026), pa je bila v tej izvedbi popestrena s tolkali Matev\u017ea Bajdeta, ki so pripomogla k barvitosti izvedbe. Sli\u0161ali smo zametke tehnike tonskega slikanja, pri pri\u010dujo\u010dem Telemannu z glasbenim upodabljanjem razli\u010dnih narodov (Turki, \u0160vicarji, Moskov\u010dani, Portugalci). Privla\u010dnost uverture le\u017ei prav v teh igrivih \u00bbetnolo\u0161kih karakterizacijah\u00ab, ki so tipi\u010dno telemannovsko duhovite, lahkotne in polne \u2013 kot pri Rebelu \u2013 barvitih plesnih zna\u010dajev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

na Filharmoni\u010dnem festivalu baro\u010dne glasbe 1 in 2<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":31700,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-31699","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31699","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=31699"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31699\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31707,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31699\/revisions\/31707"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/31700"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=31699"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=31699"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=31699"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}