{"id":31746,"date":"2026-02-26T00:57:00","date_gmt":"2026-02-25T23:57:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31746"},"modified":"2026-02-21T07:58:42","modified_gmt":"2026-02-21T06:58:42","slug":"catfish-blues-prvih-100-let","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31746","title":{"rendered":"(Catfish) BLUES \u2013 prvih 100 let"},"content":{"rendered":"<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-full is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"538\" height=\"538\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/image001-251.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-31747\" style=\"width:400px\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/image001-251.jpg 538w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/image001-251-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/image001-251-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/image001-251-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 538px) 100vw, 538px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Kar pogosto zasledim, da \u017eeli kdo izpostaviti svoje poznavanje kakega \u017eanra z navedbo par vsem znanih imen, kot so Miles Davis, Larry Coryell, Muddy Waters, Ali Farka Toure, Sun Ra idr. S tem ni pravzaprav ni\u010d narobe, \u010de tak\u0161ni \u00bbpoznavalci\u00ab le niso tudi&nbsp; prepri\u010dani, da se je muzika pravzaprav za\u010dela (\u0161ele) s temi izvajalci, na katere so naleteli zgolj zato, ker so bili najbolj razvpiti takrat, ko so prav oni prvikrat sli\u0161ali za njih preko kakih Weather Reportov, fusiona ali kake druge \u00bbinvazivke\u00ab iz glasbenih medijev. \u010ce bi iz tega izhodi\u0161\u010da vodila radoznalost novih navdu\u0161encev ne samo naprej, temve\u010d tudi nazaj, bi vedo\u017eeljnost pripeljala do postopnega (s)poznavanja bogate zgodovine glasbe. A pomanjkljivo \u0161irino obsega (ne)znanja in samozavesti sogovornika pogosto razkrije zadrega ob preprostem vpra\u0161anju: \u00bbkaj pa najraje poslu\u0161a\u0161?\u00ab ali \u00bbkdo ti je pa najbolj v\u0161e\u010d?\u00ab Namesto izpostavljene konkretne afinitete do dolo\u010denega umetnika, bomo obi\u010dajno sli\u0161ali odgovor: \u00bbPoslu\u0161am vse \u2026 od \u2013 do\u00ab ali \u00bbvse plo\u0161\u010de so fajn\u00ab ipd.. Zato me ne \u010dudi ve\u010d, da se za avtenti\u010den blues dandanes razglasi ne vem katero \u017ee inkarnacijo kakega mojstra, ki danes igra bolj kot ne le \u0161e (slab) rock.<\/p>\n\n\n\n<p>Za tak\u0161no stanje smo pogosto nemalo \u00bbkrivi\u00ab tudi mi, ki po radijskih valovih in v televizijskih oddajah predvajamo glasbo, pi\u0161emo in govorimo o njej, ter se pri tem premalo zavedamo, da kot avtorji in kritiki opravljamo pravzaprav odgovorno delo izobra\u017eevanja in kultiviranja javnosti. Pravzaprav to ne bi smelo biti delo ali (kot komu) zgolj zaslu\u017eek, temve\u010d poklicanost in zavezanost ter predanost, neke vrste kulturno poslanstvo, da vzgojimo razgledane in kriti\u010dne poslu\u0161alce, ki bodo znali lo\u010diti zrno od plev in ki se ne bodo zadovoljili kar z vsem, kar jim bo nekdo natrosil.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Buddy Guy &amp; Junior Wells-Catfish Blues\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/mU82xDQT6AA?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><strong><em>Buddy Guy<\/em><\/strong> je eden mojih najljub\u0161ih bluesmanov in kot izjemen kitarist sodi med najbolj obo\u017eevane in cenjene elektri\u010dne kitariste tudi v svetu rocka. Ko je letos 90-letni Buddy Guy ponovno dobil Grammyja, sem se zavedel, da igra \u017ee sedem desetletij, in da je pravzaprav pomemben eksponent bluesa \u017ee dobr\u0161en del zgodovine te glasbene zvrsti. Ve\u010dina starej\u0161ih poslu\u0161alcev najpogosteje ume\u0161\u010da nastanek bluesa z njegovim razcvetom v 1950 letih prej\u0161njega stoletja, ko so <em>Muddy Waters<\/em>, <em>Howlin&#8217; Wolf<\/em> in drugi \u00bbizumili\u00ab t. i. \u00bbChicago blues\u00ab. Toda \u2026 od kje so pri\u0161li, od koga so se oni nau\u010dili igrati, kdo so bili njihovi vzorniki, kak\u0161en je bil blues pred tem in koliko \u010dasa lahko sploh \u017ee govorimo o bluesu kot tipi\u010dni in zelo specifi\u010dni zvrsti glasbe? Ganljiv je spomin na mladega Buddya Guya, ko na akusti\u010dni kitari spremlja svojega mentorja Muddya Watersa na legendarni plo\u0161\u010di <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/Co-h0XVKDhw?si=HKU4fBVKYB_Kk6I4\">Folk Singer<\/a><\/em>. \u0160e bolj pa <a href=\"https:\/\/youtu.be\/eJjrMsisx4Q?si=nZsEaUolt5ekTgTO\">video posnetek<\/a>, ko igra z \u017ee ostarelim <em><u>Son Houseom<\/u><\/em>, ki je bil vzor \u017ee Muddyu Watersu.&nbsp; Poni\u017enost, hvale\u017enost in spo\u0161tovanje do u\u010ditelja in njegovega vzornika, lasten talent in skromnost ter popolna predanost glasbi so ga v dolgih letih pripeljale do zaslu\u017eene slave in statusa zvezdnika, ki so ga ob\u010dudovali vsi po vrsti od Jimija Hendrixa, Stevieja Raya Vaughana, Erica Claptona do mno\u017eice drugih odli\u010dnih kitaristov. Neizmerno hvale\u017enost do njega pa lahko \u010dutijo izjemno nadarjeni mladi kitaristi, ki jih je kot \u010dude\u017ene otroke postavil ob svoj bok v soj \u017earometov na koncertnih odrih in dokazal, da ni pozabil \u010dasov svoje mladosti in da se zaveda pomena kontinuitete, \u0161e bolj pa pomena tega, da te nekdo opazi in ti da prilo\u017enost za preboj iz anonimne mno\u017eice. &nbsp;<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"SON HOUSE W\/ BUDDY GUY - MY BLACK MAMA - LIVE 1968\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/DX1jKXHqe-c?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><strong><em><u>Catfish blues<\/u><\/em><\/strong> je naslov skladbe, s pomo\u010djo katere bom tokrat razmi\u0161ljal o bluesu. Blues letos praznuje (najmanj) okroglo obletnico svojega obstoja na vinilnem zapisu s konkretnimi imeni glasbenikov, ki so ga prvi ponesli na radijske valove in gramofone. Ob tem ni pomembno prerekanje, kdo je res \u2013 ampak res, prav zares \u2013 bil prvi, ki je posnel karkoli takega, kar je vsaj malo di\u0161alo po njem. Ali je to bila le beseda oz. opisni pojem blues v naslovu skladbe; ali ga je prvi posnel belopolti ali temnopolti glasbenik \u2013 kot posameznik ali \u010dlan zasedbe; ali je bil imenovan s konkretnim (pravim ali izmi\u0161ljenim) imenom; ali je ostal celo povsem anonimen; ali lahko \u0161tejemo za blues jazzovsko obarvano glasbo pevk t. i. klasi\u010dnega bluesa kot je <em>Bessie Smith<\/em>; ali pa med blues striktno uvr\u0161\u010damo le pevca bluesa s kitaro obe\u0161eno \u010dez ramo?&nbsp; O tem so napisane knjige, a brez enozna\u010dnega odgovora. In takega niti ne more biti. Bom pojasnil na primeru skladbe <em>Catfish blues<\/em>, ki jo najdemo danes \u0161e vedno v repertoarju \u0161tevilnih rock glasbenikov, \u010deprav je povsem bluesovskega izvora.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"597\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/20260219_092033-1024x597.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-31749\" style=\"width:500px\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/20260219_092033-1024x597.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/20260219_092033-600x350.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/20260219_092033-768x447.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/20260219_092033-1536x895.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/20260219_092033-2048x1193.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>\u0160e preden sem si pred leti za\u010del ustvarjati \u00bbcustom made\u00ab CD-je z zbirko \u0161tevilnih verzij te legendarne skladbe, sem seveda vedel, da datira \u017ee v \u010das pred ero modernega (mestnega, elektrificiranega) bluesa. \u010ceprav je najbolj popularna v izvedbi Muddyja Watersa pod (spremenjenim) naslovom <em>Rollin&#8217; Stone<\/em>, pa velja za originalno verzijo tista, ki jo je leta 1941 posnel <strong><em>Robert Petway<\/em><\/strong>. Vendar jo je v istem obdobju, \u010de ne \u017ee pred njim izvajal tudi njegov bolj znan sodobnik <strong><em>Tommy McClennan<\/em><\/strong>.&nbsp; A blues je \u017eiv organizem, je kot nenehen tok in pretok ljudi v \u010dasu in prostoru, ki so se selili (s trebuhom za kruhom) in potovali, se sre\u010devali, si izmenjevali izku\u0161nje, znanje, \u017ealost, se u\u010dili drug od drugega, se bogatili in si \u00bbkradli\u00ab (izposojali, prikrojevali) pesmi, verze, cele tekste, melodije in besedila, posnemali na\u010din in tehniko igranja, petja. V skrivnostnem svetu dvojnih pomenov slengovskega izra\u017eanja v prispodobah iz \u017eivalskega sveta je ta bluesovski \u00bbsom\u00ab \u017eivel kot prispodoba v fantazijskem svetu seveda \u017ee pred tem in nato preko transformacij postal to, kar je danes. A njegov predhodnik je bil nakazan \u017ee leta 1928 v tretjem verzu tretje&nbsp; verzije komercialno izjemno uspe\u0161nega <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/VlUC7fi41YM?si=_Ykk-trO6MDXLn1g\">Kansas City Bluesa<\/a><\/em> v izvedbi <em>Jima Jacksona<\/em>. Ta je kot potujo\u010di zabavlja\u010d v t. i. \u00bbmedicine showih\u00ab prepotoval dobr\u0161en del ameri\u0161kega juga in poskrbel za \u00bbpubliciteto\u00ab ter \u0161tevilne posnemovalce, ki so si zapomnili in vzeli za svojega razli\u010dne dele skladb, ki so jih sli\u0161ali in jih preoblekli v svoj dizajn.<\/p>\n\n\n\n<p>A v tistem daljnem \u010dasu se ni moglo ni\u010d primerjati s popularnostjo \u017eenskih pevk v najrazli\u010dnej\u0161ih potujo\u010dih zasedbah zabavlja\u010dev iz dvajsetih let prej\u0161njega stoletja. Nesporna zvezda teh potujo\u010dih karavan najrazli\u010dnej\u0161ih nastopajo\u010dih je bila <em>Ma Rainey<\/em>, ki je obvladala surov, vulgaren in dvoumen besednjak ter \u017eivalski simbolizem bolje od marsikaterega mo\u0161kega. Leta 1926 je posnela skladbo <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/Knz8b-venco?si=oJQOIC4urWJQ-8jb\">Don&#8217;t Fish In My Sea<\/a><\/em> na isto temo \u00bbribolova\u00ab, januarja 1928 pa je kitarist iz vzhodne obale <em>William Moore<\/em> za diskografsko zalo\u017ebo Paramount posnel komad <em>Catfish Woman Blues<\/em>, ki pa je ostal neizdan.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"337\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/20260219_173434-1024x337.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-31748\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/20260219_173434-1024x337.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/20260219_173434-600x197.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/20260219_173434-768x253.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/20260219_173434-1536x505.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/20260219_173434-2048x674.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Tako smo prispeli do leta 1926 in posnetkov bluesa, ki jih lahko \u0161tejemo med prve objavljene iz obdobja t. i. <em>\u00bbrace records\u00ab<\/em>, v katerem so temnopolti glasbeniki snemali v vijuge plo\u0161\u010d na 78 obratov glasbo za temnopolte ljudi iz njihovega doma\u010dega okolja (na ameri\u0161kem jugu). Pevec in kitarist <em>Peg Leg Howell<\/em> ter<em> His Gang<\/em> z violinistom <em>Eddiem Anthonyjem<\/em> sodi med pionirje tega za\u010detnega obdobja in te sto let stare posnetke imam na vinilki, ki nosi v moji doma\u010di glasbeni \u00bbknji\u017enici\u00ab interno zaporedno \u0161tevilko 382. Zaporedna \u0161tevilka 602 pa razodeva, da sem kronolo\u0161ko gledano nekaj let pozneje nabavil \u0161e ve\u010djo rariteto, in sicer plo\u0161\u010do s skrivnostnim naslovom <em>Nobody Knows My Name \/ Blues From South Carolina And Georgia<\/em>. Njena dragocenost je, da je nekaj posnetkov celo iz leta 1924, vsi izvajalci pa so neznani, saj jih raziskovalec-snemalec <em>Lawrence Geller<\/em>t ni nikjer zapisal (menda iz razlogov njihove za\u0161\u010dite?). Posnetki so bili izdani pri zalo\u017ebi s pomenljivim imenom <em>Heritage<\/em>. Pod naslovom <em><u>Legendary Sessions \/ Delta Style<\/u><\/em> se skriva ena zgodnej\u0161ih plo\u0161\u010d v moji zbirki vinilk z zaporedno \u0161tevilko 57, na kateri so zabele\u017eeni prvi posnetki izjemnega <em>Son Housea<\/em> iz leta 1930. To je bil \u010dlovek, od katerega se je u\u010dil Muddy Waters tam doli na farmi ameri\u0161kega juga, kjer je leta 1941 tudi sam naredil svoje prve posnetke. O tem, zlasti pa o zlati dobi \u00bbrace records\u00ab in junakih tistega \u010dasa do let po drugi svetovni vojni, pa kdaj drugi\u010d.<\/p>\n\n\n\n<p>Sredi 1960 let se je v \u010dasu \u00bbblues revivala\u00ab ustvarila neverjetna fama okrog <em>Charleya Pattona<\/em> in <em>Roberta Johnsona<\/em> kot kraljev zgodnjega bluesa, h kateri je veliko pripomogla skrivnostnost teh dveh glasbenikov, saj takrat ve\u010dina njunih posnetkov \u0161e ni bila razkrita. A Son House in njuni drugi sodobniki niso v ni\u010demer zaostajali, nekateri so bili v 1960 letih, ko so jih ponovno odkrili, celo v bolj\u0161i formi. \u0160e ve\u010d, nekateri \u2013 <em>Mississippi John Hurt<\/em>, <em>Furry Lewis<\/em>, <em>Robert Wilkins<\/em>, <em>Skip James<\/em> &#8211; so bili v njunem \u010dasu konec dvajsetih in na za\u010detku tridesetih let prej\u0161njega stoletja celo bolj popularni od njiju.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Big Jack &quot;The Oil Man&quot; Johnson - Catfish Blues\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/FqmduLKdrYw?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p>Zgodovino glasbe in vso pestrost ter razlike med posameznimi zvrstmi, slogi, stili, na\u010dini igranja, ritmi, tekstovnimi spremembami in prilagoditvami, krajami stihov in zatajevanji avtorstva, prepletanji \u017eanrov in skladb \u2026 vse to lahko spoznamo na primeru ene same skladbe v razli\u010dnih izvedbah. Zato mi je vedno posebej vznemirljivo prisluhniti kaki znani skladbi v razli\u010dnih izvedbah (ustvarjalnih) glasbenikov. <em>Catfish Blues<\/em> je odli\u010den primer za to, ne glede na izbor izvajalcev, ki jih boste izbrskali na YouTubu ali kateri drugi glasbeni platformi za pote\u0161itev radovednosti, o \u010dem se je tokrat toliko razpisal va\u0161 kolumnist. Izvajali so jo (pod tem in drugimi naslovi, pa\u010d glede na to, koliko si je kdo prisvojil izvirnega teksta oz. koliko ga je \u017eelel ukrasti, ali pa na isti melodiji in ritmi\u010dnem vzorcu zaslu\u017eiti kot \u00bbavtor\u00ab) ob \u017ee na\u0161tetih med drugimi tudi: <em>Jimi Hendrix<\/em> (na plo\u0161\u010di <em>Blues<\/em>), <em>B. B. King<\/em> (pod naslovom <em>Someday Baby<\/em>), <em>Big Mama Thornton<\/em> (<em>Rolling Stone<\/em>), <em>Willie Nix<\/em> (<em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/h50GhsOJDJA?si=ArZ8j19UuPqUqZp7\">Just Can&#8217;t Stay<\/a><\/em>), <em>John Lee Hooker<\/em>, <em>Big Joe Williams<\/em>, <strong><em>R. L. Burnside<\/em><\/strong>, <em>Taste<\/em>, <em>Lightnin&#8217; Hopkins<\/em>, <em>Big Jack Johnson<\/em>, <em>James Son Thomas<\/em>, <em>Junior Wells (&amp; Buddy Guy)<\/em>, <strong><em>John Little John<\/em><\/strong>, <em>Lightnin&#8217; Slim<\/em>, <em>Earl Hooker<\/em>, <em>Lottie Murrell<\/em>, <em>Canned Heat<\/em>, <em>Taj Mahal<\/em>, <em>Popa Chubby<\/em>, <em>Gary Clark Jr.<\/em>, <em>Christone \u00bbKingfish\u00ab Ingram<\/em>, <em>ZZ Top<\/em>, <em>Jimmy Duck Holems<\/em>, Othman Wahabi (ki ga je navdihnil film <em>Black Snake Moan<\/em> z odli\u010dnim Samuelom Jacksonom kot bluesmanom)&nbsp; \u2026<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Othman Wahabi - Catfish Blues (Black Snake Version)  (Remastered\/Radio Edit)\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/stJk91DaW7k?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Black Snake Moan (Clip)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/Nt9LwiLvvgE?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p>Kljub mno\u017eici glasbenikov, ki so vklju\u010dili v svoj repertoar to (danes izjemno znano in prepoznavno) skladbo, pa na \u017ealost obstaja le nekaj kvalitetnih (pa \u0161e to le elektri\u010dnih blues) izvedb te legendarne skladbe ujetih tudi na video posnetkih. Paradoksalno je, da po 85 letih \u0161e vedno ostajajo najbolj\u0161e izvedbe tiste, ki so (praviloma) akusti\u010dne in se dokaj dosledno dr\u017eijo izvirnika. Vsaj pol stoletja \u017ee \u017eivimo v dobi prevladujo\u010dega videa, zato je pravzaprav \u010dudno in res ob\u017ealovanja vredno, da najbolj\u0161ih verzij <em>Catfisha<\/em> niso zabele\u017eili tudi na filmski trak. Glasba je v prvi vrsti namenjena poslu\u0161anju, a jo je krasno do\u017eiveti v \u017eivo, pa \u010deprav le na filmskem traku.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Jimmy Duck Holmes \u2013 Catfish Blues [Official Video]\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/PXEWNwvdFzY?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Christone &quot;Kingfish&quot; Ingram - Catfish Blues\/Hey Joe - 5\/5\/19 Dallas International Guitar Festival\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/VQha23zpf5k?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Poslu\u0161am in razmi\u0161ljam \u2013 26 <\/p>\n","protected":false},"author":89047,"featured_media":31747,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[74],"tags":[],"class_list":["post-31746","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kolumna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31746","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89047"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=31746"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31746\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31751,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31746\/revisions\/31751"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/31747"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=31746"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=31746"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=31746"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}