{"id":31953,"date":"2026-03-18T12:33:30","date_gmt":"2026-03-18T11:33:30","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31953"},"modified":"2026-03-18T18:20:06","modified_gmt":"2026-03-18T17:20:06","slug":"budimpeski-koncertni-simfonicni-orkester","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=31953","title":{"rendered":"Budimpe\u0161ki koncertni simfoni\u010dni orkester"},"content":{"rendered":"\n

v Zlatem abonmaju 4<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 25. februar 2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: Laszlo Mudra<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Konec februarja je Ljubljano v sklopu Zlatega abonmaja Cankarjevega doma<\/a><\/em> obiskal Budimpe\u0161ki koncertni simfoni\u010dni orkester<\/a><\/em> (Concerto Budapest szimfonikus zenekar); z njimi je pripotoval tudi (prav tako mad\u017earski) dirigent Andr\u00e1s Keller<\/em>. Gallusovo dvorano Cankarjevega doma so dodobra napolnili, saj so bili zasedene tudi vse dodatne vrste sede\u017eev pred odrom.<\/p>\n\n\n\n

V prvem delu koncerta smo poslu\u0161ali Chopinov<\/em> dobro znani Koncert za klavir in orkester \u0161t. 1 v e-molu<\/em>, op. 11. Pri\u010dakovati je bilo, da ima solist Rafa\u0142 Blechacz<\/em> koncert \u0161e kako pod prsti, saj ga je (skupaj s skladateljevim koncertom \u0161t. 2 in eno od mazurk) s Kraljevim orkestrom Concertgebouw na plo\u0161\u010di izdal \u017ee pred 17 leti, poleg tega je pogost in predan interpret Chopina, ki ga je \u017ee kar nekaj posnel za znameniti Deutsche Grammophon. Poljski pianist je poleg \u0161tevilnih drugih nagrad zmagal na Chopinovem klavirskem tekmovanju v Var\u0161avi leta 2005, nih\u010de drug kot Martha Argerich pa ga je opisala kot “skrajno iskrenega, izjemnega in ob\u010dutljivega umetnika”.<\/p>\n\n\n\n

Godalni zvok, ki ga pri simfoni\u010dnem orkestru \u2013 toliko bolj pri tistem, ki ga \u0161e nismo sli\u0161ali ali pa ga ponovno poslu\u0161amo po dalj\u0161em \u010dasu \u2013 hote ali nehote vendarle ovrednotimo najprej, je bil nekoliko pridu\u0161en, a vseeno lep in kultiviran. Orkester je (bil) dobro uigran in v tuttih tudi dinami\u010dno lepo uravnote\u017een, kar nikakor ni samoumevna kvaliteta, je pa za to bil seveda zaslu\u017een (tudi) dirigent. Odli\u010dni solist je v svoje igranje zajel \u0161e kako pravi pristop, ob\u010dutek in patos za Chopina, \u010digar solisti\u010dni part sicer ob\u010dasno zveni, kot bi mu bil skladatelj “po sili razmer” pripisal \u0161e orkestrsko spremljavo. V drugem stavku je Keller odlo\u017eil taktirko, orkester pa (sploh godala) v odgovor nemudoma zmeh\u010dal svoj zven. Blechacz se je bogato razigral v bohotni melodiki Chopinov(sk)e manire in si jemal dovolj \u010dasa za \u0161tevilne cveto\u010de ornamentacije; pomembno vlogo so tu odigrali tudi lepi soli fagota. Tretji stavek je bil ni\u010d manj kot navdu\u0161ujo\u010d sklep koncertantne skladbe, ki se je skupaj s solistom, dirigentom in orkestrom izkazala za vrhunsko kombinacijo glasbene umetnosti.<\/p>\n\n\n\n

Simfonija \u0161t. 4 v f-molu<\/em>, op. 36 v opusu Petra Ilji\u010da \u010cajkovskega<\/em> predstavlja delo, v katerem se je prvi\u010d z vso silo razkrila skladateljeva zna\u010dilna simfoni\u010dna osebnost \u2013 burna, tragi\u010dna, a hkrati globoko liri\u010dna in skoraj gledali\u0161ko dramati\u010dna. Simfonijo je sam \u010cajkovski ozna\u010dil kot “usojeno” (skladba ima v\u010dasih pripisan vzdevek Fatum<\/em>) in jo posvetil “najbolj\u0161i prijateljici” Nade\u017edi von Meck, obenem pa v njej prvi\u010d zares razvil znameniti motiv usode, ki je \u017ee premamil \u0161tevilne skladatelje, denimo Beethovna in Mahlerja.<\/p>\n\n\n\n

Prvi stavek je prava simfoni\u010dna erupcija: t\u00e9ma usode (znameniti fanfarni motiv rogov in trobent) se pojavi kot neizogibna sila, ki prekinja ne\u017eno, skoraj sanjavo liriko godal. Kontrast med tema dvema svetovoma \u2013 neizprosno usodo in krhko \u010dlove\u0161ko hrepenenje \u2013 je tu zares izrazit. Pri\u010dujo\u010da izvedba je bila v kontekstu forme glasbenega stavka kot skorajda samostojne simfoni\u010dne pesnitve uspe\u0161na, \u010deprav so bila trobila mestoma preve\u010d odrezava in kri\u010dava, tako so bili v\u010dasih pregrobi (s trobili pogosto tesno povezani) tudi timpani. Hitri tempi, ki jih je prete\u017eno izbiral dirigent, niso bili pri vsem skupaj v nobeno pomo\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Drugi stavek je podpisanemu eden najlep\u0161ih \u010cajkovskijevih po\u010dasnih stavkov sploh: liri\u010dna oboa se zaziba v grenko-sladki melodiji, ki se po\u010dasi razvija v valove \u010dustvene gostote. Tu se je izvedba takoj odkupila z lepim solom in doslednim upo\u0161tevanjem skladateljevega navodila “in modo di canzona” (“v slogu popevke”, “spevno”). Pizzicatirani scherzo je, \u010de nadaljujem misel iz prej\u0161njega stavka, gotovo \u010cajkovskijev naju\u010dinkovitej\u0161i skercozni stavek: lahkoten, skorajda baleten, poln \u010dara in z merico orkestrske duhovitosti. Izveden je bil brez pripomb \u2013 precizno in povsem zgledno izigran. \u017de partiturno impresivni finale je bil dva- ali trikrat sicer preforsiran v dinamiki in tempu, sicer pa zadovoljujo\u010d in dramati\u010den v pravi meri, sploh ko se je \u0161e zadnji\u010d oglasila t\u00e9ma usode iz prvega stavka. Podobno kot v \u0160ostakovi\u010devi Peti je tudi tu sklepno slavje triumfalno le na videz, saj pod povr\u0161jem \u0161e vedno nosi senco preteklih katastrof. \u010cetrta simfonija je torej delo, v katerem se \u010cajkovski prvi\u010d zares soo\u010di z lastno usodo in jo hkrati povzdigne v univerzalno izpoved. Med skladateljevimi simfonijami je ravno \u010cetrta tista, ki najbolj neposredno in brezkompromisno razkriva njegovo notranjo bit: glasbenega genija, ki je znal (tudi) trpljenje spremeniti v eno najmo\u010dnej\u0161ih glasbenih sporo\u010dil romantike.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Zlatem abonmaju 4<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":31955,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-31953","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31953","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=31953"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31953\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31961,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/31953\/revisions\/31961"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/31955"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=31953"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=31953"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=31953"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}