{"id":32065,"date":"2026-04-09T00:38:00","date_gmt":"2026-04-08T22:38:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32065"},"modified":"2026-04-03T11:38:38","modified_gmt":"2026-04-03T09:38:38","slug":"skandinavija-ogenj-in-led","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32065","title":{"rendered":"Skandinavija – ogenj in led"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Sodobni skandinavski jazz ne bi bil nikoli tak\u0161en kot ga poznamo zadnjih 50 let, \u010de ne bi bilo Dona Cherryja<\/em>. Ta moja uvodna trditev se bo najbr\u017e veliki ve\u010dini zdela vsaj nenavadna, \u010de ne \u017ee kar \u010dudna. Da ni pretirana, bom pojasnil in argumentiral v nadaljevanju. Seveda se s Cherryjem ni niti vse za\u010delo, kaj \u0161ele kon\u010dalo, a je izjemno mo\u010dno vplival na tamkaj\u0161nje glasbenike. Vsega pa je \u00bbkriva\u00ab njegova \u0161vedska \u017eena Moki<\/em>, ki ga je \u00bbzvlekla\u00ab tja gor na hladni sever, da je s svojo \u017eepno trobento pihnil v tle\u010do podstat \u017eara skandinavskega jazza in ga razpihal v ogenj, ki je ogrel srca ljubiteljev dobrega jazza \u0161irom Evrope. S tem so se na \u0161iroko odprla vrata danes vsem znanim E.S.T. ( Esbj\u00f6rn Svensson Trio)<\/em>, FIRE! (Trio \/ Orchestra)<\/em> in drugim.  V pomo\u010d za uvodno spoznavanje s \u0161vedsko jazzovsko sceno lahko pose\u017eete po dvojnem kompilacijskem CD albumu Contemporary Swedish Jazz<\/a><\/u><\/em> (Caprice Records, 2007).<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Prvi preboj na \u0161ir\u0161i zemljevid svetovnega jazza so do\u017eiveli norve\u0161ki in \u0161vedski jazzisti na za\u010detku sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja, saj ravno njihove plo\u0161\u010de so bile med prvimi v katalogu novonastale nem\u0161ke zalo\u017ebe ECM<\/em>. Preko njih je \u0161ir\u0161a jazzovska skupnost ve\u010dinoma prvikrat sli\u0161ala za Norve\u017eana Jana Garbareka<\/strong><\/em> in Terje Rypdala<\/strong><\/em>, ki sta postala sinonim za skandinavski jazz. A ta je \u017eivel svoje avtonomno, sicer precej izolirano \u017eivljenje na tistem geografskem podro\u010dju \u017ee dolgo pred tem. Najbolj nadarjene \u2013 tako starej\u0161e kot tudi nadebudne mlade \u2013 glasbenike, bi morale podpirati vse dr\u017eave tako kot to po\u010dne \u0160vedska preko dr\u017eavno financiranih koncertnih agencij in zalo\u017eb. Izstopa in\u0161titucija Rikskonserter<\/em> <\/a>z diskografsko zalo\u017ebo Caprice Records<\/a><\/em>.\u00a0 V njihovem katalogu najdemo tako dela pianista Larsa Sjostena<\/em> iz starej\u0161e generacije pa tudi prvo solo plo\u0161\u010do mlaj\u0161ega pianista Boba Stensona<\/em>. Skrbno premi\u0161ljen nabor izvajalcev je naplavil tudi zasedbo Rena Rama<\/strong><\/em>. In ta je le ena od tistih, ki jim namenjam tokratno pozornost in za katere menim, da ne bi smele ostati prezrte.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Preden se posvetim po krivici premalo poznanim imenom iz severnih de\u017eel, moram re\u010di \u0161e besedo ali dve o tistih najbolj znanih. V sklop vpliva ameri\u0161kih glasbenikov na evropske kolege prek sodelovanj v me\u0161anih zasedbah sodijo tudi ne\u017eeleni u\u010dinki s svojimi posledicami. Ena tak\u0161nih je razpad norve\u0161ko-\u0161vedskega kvarteta Garbarek \u2013 Stenson<\/strong><\/em>, ko je ta ravno dosegel svoj ustvarjalni vi\u0161ek s plo\u0161\u010do Witchi-Tai-To<\/em>. To sovpada z izidom plo\u0161\u010de Belonging<\/em> leta 1974, ki jo je Keith Jarrett<\/em> posnel s temi izvrstnimi skandinavskimi\u00a0 glasbeniki. Kako se je ob tem po\u010dutil njihov izjemni pianist Bobo Stenson<\/em>, si lahko le mislimo. Ves Garbarekov \u017ear (op., glej spodnji \u010cB video posnetek iz leta 1968<\/a>, ko je bil star \u0161ele 21 let) iz prej\u0161njih let je izpuhtel v melanholi\u010dni hlad ni\u010da za ceno komercialnega uspeha v senci genialnega pianista, ki mu je bila to ena od etap v \u010dasu njegove tranzicije iz freejazzovskega obdobja v post-bopovsko naklonjenost standardom. Ubili so dve muhi na en mah \u2013 res velika \u0161koda, saj Jarrett nikoli ni bil ve\u010d Jarrett s plo\u0161\u010de The Survivors Suite<\/em> z njegovim ameri\u0161kim kvartetom, Garbarek pa nikoli ve\u010d pomemben nadaljevalec post-Tranovske tradicije, ki je preigraval Sandersa in navdu\u0161il tudi Georga Russella<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

\n