{"id":32132,"date":"2026-04-17T10:54:54","date_gmt":"2026-04-17T08:54:54","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32132"},"modified":"2026-04-17T10:54:55","modified_gmt":"2026-04-17T08:54:55","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-23","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32132","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"\n

v ciklu Mozartine 3 in 4<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kozinova dvorana Slovenske filharmonije v Ljubljani, 29. marec in 12. april 2026<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Prvi koncert<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mozartine Simfoni\u010dnega orkestra RTV Slovenija<\/em> imajo \u017ee ve\u010d desetletij dolgo tradicijo priljubljenega cikla nedeljskih dopoldanskih koncertov (matinej). Cikel je zasnovan kot spro\u0161\u010deno glasbeno dru\u017eenje, ki poteka v Slovenski filharmoniji in zaradi dopoldanskega termina ter izbora skladb velja za manj formalno od ve\u010dernih abonmajskih koncertov, zato so Mozartine priljubljene pri \u0161ir\u0161em krogu poslu\u0161alcev. \u010ceprav ime neposredno namiguje na Mozarta, programi posameznih koncertov vklju\u010dujejo \u0161irok nabor del od baroka in klasicizma do romantike in sodobn(ej\u0161)ih skladb, od nekdaj pa so Mozartine \u2013 gre vendarle za orkester nacionalnega radia \u2013 tesno povezane s snemanji in prenosi. Tako so mnogi poslu\u0161alci Mozartine dolga leta spremljali (in jih \u0161e vedno) tudi preko valov programa Ars<\/a>, dodobra pa je vselej napolnjena tudi Kozinova dvorana Slovenske filharmonije, kar je seveda vedno razveseljujo\u010d prizor.<\/p>\n\n\n\n

Predzadnjemu od \u0161tirih koncertov leto\u0161njega cikla smo prisluhnili na cvetno nedeljo in temu primeren je bil tudi njegov spored. V koncertnem listu je Tina Ogrin zapisala: “Pomen tega dne presega liturgi\u010dni okvir: vzpostavi umirjen ritem, zbranost in jasen ob\u010dutek skupnosti. V ospredje stopajo ponavljanje, ritem in urejena skupna gesta \u2013 elementi, ki dajejo dnevu notranjo strukturo.” Uvodni “greatest hit” je bil Pachelbelov<\/em> slavni Kanon v D-duru<\/em>, ki ga najdemo na \u0161tevilnih “best of” kompilacijah in playlistah najbolj znanih in priljubljenih melodij klasi\u010dne glasbe. Prav s tega vidika je bilo skladbo za spremembo dejansko zanimivo sli\u0161ati v \u017eivo; izvedena je bila brez pripomb.<\/p>\n\n\n\n

John Rutter<\/em>, znameniti in zelo priljubljeni angle\u0161ki skladatelj zborovske glasbe, je svojo Ma\u0161o otrok<\/em> (izvirno Mass of the Children<\/em>) napisal leta 2003 in jo posvetil svojemu mnogo prezgodaj umrlemu sinu (\u010deprav posvetilo ni zapisano niti v partituri ne kjerkoli drugje in je verjetno ostalo bolj v skladateljevi intimi; pomislili bi lahko, da je izku\u0161nja izgube delo izoblikovala v poklon prehodu iz otro\u0161tva v odraslost). Orkestracija je na voljo v treh verzijah: za simfoni\u010dni orkester, komorni ansambel in pihalni orkester; pevski korpus je pri vseh enak in ga sestavljajo otro\u0161ki oziroma mladinski zbor, obi\u010dajni odrasli me\u0161ani zbor ter dva solista, sopranistka in baritonist. V Ljubljani so se odlo\u010dili za spremljavo komornega ansambla, v katerem so igrali flavta, klarinet, fagot, rog, kontrabas, harfa, trije tolkalci in orgle (Toma\u017e Sev\u0161ek kot gost), skupaj torej deset glasbenikov. Ob njih so nastopili Mladinski pevski zbor RTV Slovenija<\/em> in Me\u0161ani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti<\/em>. Izvedba Rutterjeve zelo lepe in spevne ma\u0161e (stro\u017eji Gramophonov kritik je sicer zapisal, da “v najbolj\u0161ih trenutkih zveni kot Faur\u00e9 in v najslab\u0161ih kot Lloyd Webber”) je bila na\u010deloma zelo uspe\u0161na, a z nekaj pripombami.<\/p>\n\n\n\n

Zbor je bil v\u010dasih pretih oziroma balans sploh v pianih glede na spremljevalni ansambel neoptimalen. Nasprotno sta bila solista Beti Bratina<\/em> in Lovro Koro\u0161ec<\/em> nekajkrat dinami\u010dno premo\u010dna, sicer pa izvrstna in brez dvoma zelo kakovostna. Posamezni stavki Rutterjeve misse brevis so tako minevali kar prehitro: po son\u010dnem Kyrie in \u017eivahni Glorii sledita idili\u010dno zasanjana Sanctus in Benedictus, nato pa \u017ee Agnus Dei (katerega prva polovica je za otro\u0161ko ma\u0161o kar nepri\u010dakovano tema\u010dna in morda \u0161e najbolj neposredno odseva skladateljevo tragi\u010dno izgubo, dokler pihala in rog ne razsvetlijo ozra\u010dja, ko se tudi jezik iz latin\u0161\u010dine zamenja v angle\u0161\u010dino). Ma\u0161o sklene Finale (Dona nobis pacem), ki sta ga predvsem Bratina in Koro\u0161ec uvedla z izjemno lepima soloma (Koro\u0161ec je pri\u010dujo\u010do ma\u0161o odpel \u017ee pred dvema letoma v Italiji, tedaj dejansko pod vodstvom samega skladatelja). Vse skupaj je suvereno vodila dobro pripravljena zborovodkinja Madrigalistov, dirigentka Alenka Podpe\u010dan<\/em>. Poslu\u0161ali smo sicer vatikansko izgovarjavo latin\u0161\u010dine s \u010d-ji in d\u017e-ji, a recimo, da nas, ker gre za neliturgi\u010dno ma\u0161o, ki ima latinska besedila me\u0161ana z angle\u0161kimi, to ni vrglo iz tira. \u0160e zanimivost: to je bila zelo verjetno prva in do sedaj edina izvedba te ma\u0161e v Sloveniji. Odli\u010dno!<\/p>\n\n\n\n

Posnetek koncerta v arhivu RTV 365: https:\/\/365.rtvslo.si\/arhiv\/mozartine\/175210100<\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

*****<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Drugi koncert<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dva tedna pozneje je sledil \u0161e zadnji, \u010detrti koncert Mozartin 2026, tokrat s klasicisti\u010dno-(zgodnje)romanti\u010dnim sporedom. Celoten prvi del je namre\u010d pripadel Carlu Marii von Webru<\/em>, \u010digar instrumentalna glasba ka\u017ee na virtuoznost in \u010dustveno barvitost, ki sta zna\u010dilni za romanti\u010dnega duha. Njegova opera Oberon<\/em> je skladateljevo zadnje veliko delo (le nekaj tednov po uspe\u0161ni premieri v Londonu je Weber tam tudi umrl za jetiko) in na koncertu smo prisluhnili Uverturi<\/em> k tej operi, J. 306. Simfoniki RTV Slovenija so tokrat nastopili pod taktirko enega vidnej\u0161ih dirigentov mlaj\u0161e generacije, Slavena Kulenovi\u0107a<\/em> (pri prof. Milivoju \u0160urbku je diplomiral isto\u010dasno z Marjanom Grdadolnikom, ki vodi Simfoni\u010dni orkester Cantabile, in Toma\u017eem Kmeti\u010dem, ki deluje v Orkestru Slovenske policije).<\/p>\n\n\n\n

Pri\u010da smo bili tehtni, smeli in samozavestni izvedbi uverture, ki je \u017ee povedala marsikaj o dirigentovem pristopu, tako je bila skladba odli\u010den uvod v koncertni dogodek in u\u017eitek za poslu\u0161anje. Edina pripomba: nekajkrat je bilo dogajanje na odru preglasno, kar pa je tudi stara in dobro znana hiba akustike Kozinove dvorane, kadar v njej nastopajo ve\u010dje zasedbe. Po aplavzu pa smo z Webrom tudi nadaljevali.<\/p>\n\n\n\n

Sli\u0161ati fagot v solisti\u010dno-koncertantni vlogi je (vsaj pri nas) velika redkost, zato je bilo toliko bolj razveseljujo\u010de, da je orkester v program vklju\u010dil tudi Webrov Koncert za fagot in orkester<\/em> v F-duru<\/em>, op. 75. \u0160e sre\u010da, da je bila \u017ee od samega za\u010detka je bila ena glavnih idej Mozartin tudi to, da v ospredje stopijo \u010dlani orkestra. Namesto da bi se kot obi\u010dajno “skrivali” v velikem ansamblu, so Mozartine postale prilo\u017enost in ponudile dobrodo\u0161li oder, kjer lahko glasbeniki Simfoni\u010dnega orkestra RTV Slovenija poka\u017eejo svoje virtuozno znanje, bodisi kot solisti ali v manj\u0161ih komornih skupinah. Z orkestrom se je tako tokrat predstavil njegov fagotist Aleksandar Ranisavljev<\/em>, \u010dlan \u017ee od leta 2004, ki svoje glasbene za\u010detke in izbiro in\u0161trumenta opi\u0161e takole: “Fagot sem za\u010del igrati pri devetih letih, ker me je zelo spominjal na arquebus \u2013 zgodnjo prvotno pu\u0161ko in sem bil o\u010daran nad njegovim izjemno osebnim zvokom, ki spominja na starodavne krike, vpitje in hrupe, ki prihajajo iz narave.”<\/p>\n\n\n\n

Na solisti\u010dni nastop je se Ranisavljev vsekakor izvrstno pripravil \u2013 ni\u010d manj ne bi pri\u010dakovali predvsem potem, ko smo lahko v koncertnem listu prebrali, da ga “Webrov koncert spremlja \u017ee od \u0161tudentskih let in mi omogo\u010da, da lahko fagot ob\u010dinstvu predstavim kot bogat solisti\u010dni in\u0161trument z velikim izraznim razponom”. Tako je tudi storil \u2013 nalogi je bil kos v vseh pogledih: tehni\u010dnem, virtuoznem in nenazadnje interpretativnem. Tudi orkestrska spremljava je bila dobro domi\u0161ljena in vse skupaj je rezultiralo v izjemno prijetnem koncer(tan)tnem do\u017eivetju. V izvedbi je namre\u010d Ranisavljev dosegel in udejanil vse, kar je o koncertu povedal tudi sam: “od virtuoznih in igrivih pasa\u017e do liri\u010dnih, skoraj opernih trenutkov”.<\/p>\n\n\n\n

In za konec \u0161e Simfonija \u0161t. 1 v C-duru<\/em>, op. 21 nikogar drugega kot Ludwiga van Beethovna<\/em>. Tudi to je delo, ki ga na koncertnih odrih nikakor ne zasledimo pogosto, saj so prvo simfonijo legendarnega skladatelja \u017ee zdavnaj zasen\u010dile vsaj tretja, peta, \u0161esta in deveta. Zato tudi ta izbira pri\u010da o \u0161e dodatni komponenti dragocenosti prisostvovanja tokratni Mozartini. \u017de v prvem stavku je simfonija zazvenela natanko tako, kot je z optimisti\u010dnim C-durom gotovo predvidel sam Beethoven: vedro, pozitivno, spomladansko, energi\u010dno. Tak\u0161no razpolo\u017eenje se je nadaljevalo in \u0161e stopnjevalo tudi v preostalih treh stavkih. Kulenovi\u0107 je s sve\u017eino in spo\u0161tovanjem do tradicije razkril vse, kar simfonija \u017ee inherentno obljublja: duhovito igro med klasicisti\u010dno eleganco in mladostno energijo, ki pa jo 30-letni skladatelj \u017ee tu odlo\u010dno usmerja proti prihodnosti. Sklenemo lahko, da tokratna izvedba ni le spo\u0161tljivo o\u017eivila enega naj\u010distej\u0161ih in najbolj simpati\u010dnih del mladega Beethovna, temve\u010d je hkrati spominjala, zakaj ta simfonija \u0161e vedno zveni tako osve\u017eujo\u010de in vitalno \u2013 kot prava glasbena konstatacija ljubezni do \u017eivljenja, pa tudi do glasbe same.<\/p>\n\n\n\n

Jasno je torej, zakaj Mozartine \u0161e dandanes veljajo za enega najbolj priljubljenih in dostopnih ciklov klasi\u010dne glasbe v Ljubljani, saj kljub “starosti” ohranjajo sve\u017eino s programi, ki niso omejeni le na klasicizem, ampak pogosto presenetijo s sodobnej\u0161imi deli in zanimivimi gosti. \u0160e na mnoga leta.<\/p>\n\n\n\n

Posnetek koncerta v arhivu RTV 365: https:\/\/365.rtvslo.si\/arhiv\/mozartine\/175213538<\/a><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v ciklu Mozartine 3 in 4 <\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":32133,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-32132","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32132","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=32132"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32132\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":32135,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32132\/revisions\/32135"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/32133"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=32132"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=32132"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=32132"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}