{"id":32194,"date":"2026-05-07T00:13:00","date_gmt":"2026-05-06T22:13:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32194"},"modified":"2026-05-06T12:15:00","modified_gmt":"2026-05-06T10:15:00","slug":"radio-student-in-dan-zmage","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32194","title":{"rendered":"Radio \u0160tudent \u2026 in Dan zmage"},"content":{"rendered":"<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"489\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20250102_214235-1024x489.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-32195\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20250102_214235-1024x489.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20250102_214235-600x287.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20250102_214235-768x367.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20250102_214235.jpg 1381w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Dana\u0161njo kolumno bi lahko naslovil tudi \u00bbMi iz R\u0160\u00ab, saj nameravam obuditi spomin na \u010das in nekatere sopotnike, s katerimi sem pre\u017eivel lep \u010das svoje mladosti na tej na\u0161i legendarni radijski postaji. Ne bom spregovoril le o sebi, temve\u010d imam namen spomniti in zahvaliti se za sodelovanje tudi sodelavcem, brez katerih moje oddaje ne bi bile tak\u0161ne kot so bile. Tudi linki vodijo do glasbe, ki je \u00bbvalovala\u00ab takrat z nam ljube radijske frekvence, v za\u010detku sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n\n\n\n<p>\u010ceprav je bila o R\u0160-u napisana \u017ee tudi zajetna knjiga <em>Radio \u0160tudent brez nagob\u010dnika<\/em> (Mladinska knjiga, 2023), bogata s \u0161tevilnimi faktografskimi podatki ter pri\u010devanji in opremljena s fotografskim gradivom, menim, da dolo\u010dene zgodbe niso nikoli do konca izpisane. Vsaka izpoved in vsak \u010dlanek je kamen\u010dek v mozaiku umetnine, ki zrcali ustvarjalnost mlade generacije iz razli\u010dnih obdobij po letu 1969. \u010cim \u0161tevilnej\u0161a bodo pri\u010devanja o tem, tem popolnej\u0161a bo informacija o raznolikosti in bogastvu, ki ga v na\u0161 kulturni prostor prispeva ta majhen, a po pomenu in poslanstvu velik radio.<\/p>\n\n\n\n<p>In kak\u0161na simbolika je \u017ee v datumu, ko se je R\u0160 prvi\u010d oglasil v eter prav 9. maja 1969, na datum obletnice zmage nad nacifa\u0161izmom leta 1945. Tako kot je bil v \u010dasu okupacije na\u0161e domovine med 2. svetovno vojno <em>Radio Kri\u010da\u010d<\/em> glas upora pod okriljem OF, je <em><u><a href=\"https:\/\/radiostudent.si\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Radio \u0160tudent<\/a><\/u><\/em> tudi svojevrsten glas upora in hrepenenja po svobodi, le da tokrat v \u010dasu miru proti etablirani kulturi, in z jasno tendenco izraza druga\u010dnih pogledov na politiko in ustvarjalno svobodo. Kot tak je glas mladih, druga\u010dnih ljudi, polnih upanja in \u017eivljenjske energije, ki \u017eivijo v tem \u010dasu, ki niso obremenjeni s preteklostjo, temve\u010d so zazrti v negotovo prihodnost, ki bi sicer morala biti lep\u0161a od tiste iz \u010dasov njihovih o\u010detov in dedkov.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"768\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240125_202823-768x1024.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-32196\" style=\"width:400px\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240125_202823-768x1025.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240125_202823-450x600.jpg 450w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240125_202823-1151x1536.jpg 1151w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240125_202823-1535x2048.jpg 1535w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240125_202823.jpg 1778w\" sizes=\"auto, (max-width: 768px) 100vw, 768px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Pred \u010dasom sem gledal dva dokumentarca s podobnim izhodi\u0161\u010dem obuditve spomina na dva fenomena svojega \u010dasa, ki vsak po svoje tudi sovpadata s \u010dasom nastanka in prvih let delovanja R\u0160. Dokumentarec <em><a href=\"https:\/\/365.rtvslo.si\/arhiv\/dokumentarci-kulturno-umetniski\/174543697\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Veseli upor<\/a><\/em> (2018) o \u0161tudentski reviji <em><u>Tribuna<\/u><\/em> me je spodbudil k razmisleku o tovrstnih pisnih ali filmskih zapisih in predstavitvah ter na\u010dinu dokumentiranja. A o nekem mediju, njegovih ustvarjalcih in \u010dasu ter okoli\u0161\u010dinah ni primerno narediti izdelka tako, da mu z na\u010dinom prikaza z enodimenzionalnostjo naredi\u0161 ve\u010d \u0161kode kot koristi. Tribuna je s svojo kriti\u010dnostjo svoj\u010das bila med tiskanimi mediji to, kar je med radijskimi postajami R\u0160 \u0161e danes. Zanka, v katero se kar pogosto ujamejo tak\u0161ni dokumentarci, je izbor pri\u010devalcev\/ustvarjalcev, ki so danes vsi po vrsti \u017ee priletni gospodje. \u010ce povzdigujejo le same sebe, s tem osiroma\u0161ijo celotno zgodbo, ker jo zreducirajo le na svojo vlogo pri skupnem projektu. Gotovo nam prija, da smo \u0161e \u017eivi, da se nas kdo spomni, da dobimo prilo\u017enost obuditi spomin in povedati kaj o temi, ki je predmet zanimanja. A \u010de ne gre za avtobiografske izdelke, ni korektno, da se&nbsp; druge sodelavce le be\u017eno omeni, ali pa sploh ne. To je bil glasen o\u010ditek mlaj\u0161ih generacij Tribuna\u0161ev, da so bili prezrti. Zgodi pa se tudi obratno. V obeh primerih ostane grenak priokus.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Keith Jarrett  -  The K\u00f6ln Concert\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/bkXuVNlT-eU?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Pa\u010d, ko govorimo o zadevah izpred petdesetih in ve\u010d let, se hitro ujamemo v zanko selektivnega spomina posameznika, ki pogosto tudi zgre\u0161i bistvo, o katerem te\u010de beseda. Tak primer je tudi dokumentarni film <em>K\u00f6ln 75<\/em> tuje produkcije, ki sem ga gledal pred kratkim in sloni na 50-ti obletnici nastanka plo\u0161\u010de <em>Keitha Jarretta<\/em> <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/skkiVoI7sBk?si=2JiE0gH-I-I9bdrq\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">The K\u00f6ln Concert<\/a><\/em>, ki je odtaval dale\u010d vstran od tega genialnega pianista, njegovega bogatega, a zapletenega notranjega sveta, ter gradil \u00bbprivla\u010dnost\u00ab na trivialnostih vezanih na osebo nedorasle mened\u017eerke, ki ji je po spletu sre\u010dnih okoli\u0161\u010din vendarle uspelo izpeljati organizacijo in realizacijo koncerta, ki se je zapisal v zgodovino, kot najbolje prodajana solo klavirska plo\u0161\u010da vseh \u010dasov. Vsiljiv novinar kot dodatna prtljaga pianistu in neumornemu zanesenjaku <em>Manfredu Eicherju<\/em> pa zmedena dvajsetletnica sta sicer \u017eivljenjska lika, kot jih res sre\u010damo v ozadju tega dogajanja, a ne sodijo v prvi plan, \u010de si se namenil pokloniti Jarrettu in opozoriti na eno njegovih najbolj\u0161ih, pravzaprav nesmrtnih plo\u0161\u010d. No, in tu se je za\u010delo kmalu zapletati, ker z izjemo v film vklju\u010denih posre\u010denih in kvalitetnih kratkih definicij nekaterih glasbenih pod\u017eanrov, stvari niso bile zgled to\u010dnosti. Jarrett je bil namre\u010d sredi sedemdesetih \u017ee mednarodno zelo uveljavljen, cenjen, komercialno uspe\u0161en in znan tudi pri nas, v filmu pa so ga prikazali kot nekoga neznanega, faktor velikega tveganja ipd. neumnosti samo zato, ker punca (Vera Brandes) ni imela pojma o stvari (\u0161e huje \u2013 o \u010dloveku), katere se je\u00a0 lotila. Ampak, tudi tako se lahko za\u010dne preboj na sceni, saj je po tem koncertu postala znana in je osnovala tudi lastno zalo\u017ebo <em><u><a href=\"https:\/\/www.discogs.com\/label\/64809-veraBra-Records\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">veraBra Records<\/a><\/u><\/em>, ki ima v svojem katalogu zanimive izvajalce in odli\u010dne plo\u0161\u010de (med njimi Lounge Lizards). Za oboje hvala, a se mi ne zdi v redu, da je nekdo pravzaprav naredil film bolj za njeno promocijo tako, da je hkrati (po principu \u00bbcilj opravi\u010duje sredstva) zlorabil Jarretta in njegov slavni koncert.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Dead End\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/QWoqvBFeCrI?list=PLfJndz0utgONE7GbUteVsNwixfdCkpdhU\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Oba primera sem izpostavil zato, ker si \u017eelim, da ne bi bilo tak\u0161nih spodrsljajev, ko se bo kdo neko\u010d lotil filmskega dokumentarca o Radiu \u0160tudent, ki se je prvi\u010d oglasil v eter 9. maja 1969, prav na Dan zmage. In ker je prav te dni spet ta znamenita dvojna obletnica, namenjam dana\u0161nje razmi\u0161ljanje in poslu\u0161anje obdobju med letnicama 1969 in 1975, ko je bil 24. januarja 1975 posnet Jarrettov znameniti koncert v K\u00f6lnu.<\/p>\n\n\n\n<p>Od rojstva do danes je na tem radiu nabiralo znanje in izku\u0161nje ogromno \u0161tevilo sodelavcev, ki smo pri\u0161li z vseh koncev, razli\u010dnih pedigrejev, preteklih izku\u0161enj in bodo\u010dih karier ter usod. Vtisnili smo bolj ali manj globoke in trajne sledi s svojimi znanjem, entuziazmom in delom. Morda je bolj\u0161e izhodi\u0161\u010de za pripovedovanje zgodbe o Radiu \u0160tudent spregovoriti o znamenitih oddajah, ki so se vtisnile v srca generacijam poslu\u0161alcev, tudi \u010de so \u017ee po\u010dasi zbledela ali poniknila v pozabo imena njihovih ustvarjalcev. A vendar, radio smo ljudje, konkretni ljudje z imeni in priimki. \u0160e vedno se rad spomnim zlasti tistih, s katerimi sem sodeloval pri realizaciji mojih projektov, pa tudi sopotnikov, s katerimi sem se bolj ali manj pogosto sre\u010deval na istem \u00bbvlaku\u00ab. Nekateri so prihajali na radio le naredit svojo oddajo v to\u010dno dolo\u010denem terminu, spet drugim je postal radio pravo zaveti\u0161\u010de, kjer si jih lahko sre\u010dal ob vsaki uri. A vsem nam je bil nekak\u0161en ustvarjalni dom, ki ga lahko primerjam z ljubljeno osebo. Radio je bil na\u0161a ljubezen, ki smo ji bili predani in zavezani. In tako kot je s pravimi ljubeznimi, je tudi s to radijsko zvezo in radijci. Tudi ko smo se raz\u0161li in stopamo vsak po svoji poti, se nekateri radi spomnimo tega \u010dasa na\u0161e mladosti. Spet drugim je bila to le prehodna zveza. Nekateri se \u0161e vedno z veliko naklonjenostjo in radostjo sre\u010damo in sli\u0161imo, pa tudi poslu\u0161amo \u0161e vedno iste stvari (na enak ali druga\u010den na\u010din). Spet drugi gredo drug mimo drugega, kot da ne bi nikoli dihali istega zraka in vpijali vzdu\u0161ja kleti osmega bloka, zazrti le vase, v svoj svet, svoj ego, svojo individualnost in intimo odtujeno od skupnosti, z drugimi in druga\u010dnimi afinitetami, ki sedaj poslu\u0161ajo druge in druga\u010dne muzike. Nekateri so celo izbrisali iz svojega \u017eivljenja vse tisto, kar jim je bilo neko\u010d blizu. Pa res, \u010de so celo zavrgli in prodali celotne zbirke plo\u0161\u010d in presedlali z jazza na klasiko, morda niso nikoli ljubili ni\u010desar od tega in so (se) le iskali? Vpra\u0161anj ve\u010d kot odgovorov in zanimivih ljudi tudi veliko. Zato jih bom nekaj na\u0161tel, pa \u010de so bili \u017ee kje omenjeni ali ne. Iz takega ali druga\u010dnega razloga so pri meni nelo\u010dljivo povezani s \u010dasom dveh desetletij, ki sem jih s kraj\u0161imi ali dalj\u0161imi pavzami med 1970 in 1990 pre\u017eivel na Radiu \u0160tudent.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"516\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240303_075945-1024x516.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-32197\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240303_075945-1024x516.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240303_075945-600x302.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240303_075945-768x387.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240303_075945-1536x773.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240303_075945.jpg 1833w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Res je, da je <strong><em>Tomo Pirc<\/em><\/strong> leta 1970, ko sem prvi\u010d stopil na Radio \u0160tudent v kleti osmega bloka \u0160tudentskega naselja v Ljubljani, bil one-man band, ki je sedel za me\u0161alno mizo v studiu, menjaval plo\u0161\u010de na gramofonu, sam izbiral glasbo in jo tudi napovedoval. A to je izjema, ki potrjuje pravilo, da je vsaka oddaja pravzaprav plod timskega dela. Avtor oddaje za izvedbo potrebuje \u0161e najmanj napovedovalca in tehnika. Kot sem napisal v najkraj\u0161i mo\u017eni predstavitvi o sebi v prvi kolumni, sem bil \u010dlan glasbene in kulturne redakcije, zato bom osredoto\u010den na ljudi, ki ljubijo glasbo, govorjeno in pisano besedo ter se spoznajo na tehniko. Brez urednikov pa tudi ne gre, pa \u010de so naklonjeni idejam in predlogom, ali pa jih zavirajo.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Yusef Lateef - Yusef Lateef&#039;s Detroit Latitude 42\u00b0 30&#039; Longitude 83\u00b0 (1969) FULL ALBUM\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/2fTQX3-6cuk?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p><strong>Jazz, ampak res dober<\/strong> je bil sklop oddaj, namenjenih tisti \u010das aktualni jazzovski produkciji, ki jih je na za\u010detku sedemdesetih ve\u010dino pripravil <strong><em>Stane Su\u0161nik<\/em><\/strong>. Moje prve oddaje o jazzu so bile na sporedu prav pod naslovom te oddaje, ki jo je urejal Stane. S\u010dasoma smo se namre\u010d vklju\u010dili s posameznimi oddajami tega cikla \u0161e drugi sodelavci. Kmalu za mano \u0161e malo mlaj\u0161i sodelavci, med njimi <strong><em>Zoran Pistotnik<\/em><\/strong>, ki je kasneje pomembno vplival na preobrat pozornosti k sodobni improvizirani glasbi ter soustanovil <em><a href=\"http:\/\/drugagodba.si\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Drugo godbo<\/a><\/em>, ki je ponudila pester nabor zlasti etno muzike na na\u0161ih odrih. Stane Su\u0161nik je bil tisti \u010das vseprisoten tudi kot glasbeni novinar z objavami v <em>Stopu<\/em> ter (so)organizator koncertov. S svojo zagnanostjo in resnim pristopom je pomembno vplival na glasbeno orientacijo ljubiteljev muzike. Ko je presedlal z radia na televizijo in se posvetil lepoti cvetja, ro\u017e, narave in ambientov, pa je postal cenjen avtor kvalitetnih TV oddaj in publicisti\u010dnih prispevkov v tiskanih medijih.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"RARE EARTH - get ready (Complete Length - HQ Audio)\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/q-Rg9xwZoo8?start=197&#038;feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Na R\u0160 je v za\u010detnih letih seveda prevladoval rock, ki se je na osrednji nacionalni radio prebil \u0161ele nekaj let kasneje, ko so se na <em>Radio Ljubljana<\/em> za\u010deli seliti sodelavci glasbene redakcije R\u0160. Med prvimi okrepitvami nacionalnega radija sta bila <strong><em>Dragan Buli\u010d<\/em><\/strong> in <strong><em>Rihard Kislih<\/em><\/strong>. Po kraj\u0161i epizodi na Radiu Glas Ljubljane se je med glasbene urednike Radia Slovenija preselil tudi moj prijatelj Tomo Pirc. Kasneje so jim sledili \u0161e <strong><em>Jane Weber<\/em><\/strong> in drugi. Rock v vseh barvah in odklonih pa so na valovih R\u0160 zastopali <strong><em>Igor Vidmar<\/em><\/strong>, <strong><em>Marjan Ogrinc<\/em><\/strong> in drugi. Da ne bo nesporazuma in zamere, omenjam le tiste, ki jih osebno poznam iz mojih radijskih let na R\u0160.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Terry Riley | Happy Ending (FULL ALBUM) #minimalist #music\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/Bz6PJaxBWEM?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p><strong>Blues oddaje<\/strong>, ki sem jih imel na Radiu \u0160tudent, so tisto, na kar sem upravi\u010deno ponosen iz ve\u010d razlogov. Pred mano je le par posameznikov tu in tam, na vsake toliko \u010dasa, zavrtelo ali omenilo kak\u0161no plo\u0161\u010do ali skladbo bolj ali manj naklju\u010dnega bluesmana, za katerega so slu\u010dajno sli\u0161ali, predvsem v povezavi z rockerji, ki jih je oplazil preko blues revivala \u0161estdesetih let (ki pa ni segel do nas). Jaz sem se spoznavanja in raziskovanja bluesa lotil sistemati\u010dno in zagnano preko predhodnega navdu\u0161enja nad soulom in gospelom v srednji \u0161oli. \u010ce nisem imel nobene te\u017eave s tem, da sem lahko na R\u0160 odvrtel nekaj mojih priljubljenih plo\u0161\u010d teh izvajalcev, pa sem se za domovinsko pravico bluesa moral kar po\u0161teno boriti in prepri\u010dati urednike na vi\u0161jih nivojih. Odgovorni in glavni uredniki so bili praviloma dru\u017eboslovci in nekaterim kultura in umetnost nista bila prav doma\u010da. <strong><em>Miran \u010cupkovi\u010d<\/em><\/strong> in <strong><em>Mile Vreg<\/em><\/strong> sta bila kar trd oreh, toda vztrajnost in predanost glasbi ter argument, da bomo kot radio z ne\u010dim novim (spet) izstopali, so pripeljali do prvih ciklusov oddaj o bluesu, v katerih sem lahko ob\u0161irneje predstavil celotno paleto te \u010dudovite glasbe. Po par letih se je za\u010del krog ljubiteljev bluesa \u0161iriti in kmalu sem imel krog navdu\u0161encev, s katerimi smo diskutirali, si izmenjevali informacije, poslu\u0161ali plo\u0161\u010de, hodili na koncerte\u2026 <strong><em>I\u010do Vidmar<\/em><\/strong> je postal najbolj predan in poglobljen prou\u010devalec bluesa in tisti, ki je na R\u0160 najbolje poskrbel za to muziko po tistem, ko sem jaz za\u010del sodelovati z osrednjim nacionalnim radiem in tudi tam v osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja prebil led nepoznavanja\u00a0 bluesa. Kajti, \u0161e konec sedemdesetih v celi Sloveniji nisem mogel najti nikogar s kak\u0161no plo\u0161\u010do Roberta Johnsona ali Sona Housa!<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"753\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240126_184038-753x1024.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-32198\" style=\"width:500px\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240126_184038-753x1024.jpg 753w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240126_184038-441x600.jpg 441w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240126_184038-768x1044.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240126_184038-1130x1536.jpg 1130w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240126_184038-1506x2048.jpg 1506w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20240126_184038.jpg 1673w\" sizes=\"auto, (max-width: 753px) 100vw, 753px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p><strong><em>Poezija in glasba<\/em><\/strong> z roko v roki \u2026 za ve\u010d kot pol ure. Moj najbolj ambiciozen projekt oddaj v okviru kulturne redakcije R\u0160. Takratni urednik <strong><em>Zdravko Du\u0161a<\/em><\/strong> me za\u010duda ni odslovil, ko sem se pojavil z idejo, da bi eno soboto na mesec vse tri ure oddajanja namenili ljubiteljem poezije ter jo \u00bbnadgradili\u00ab (kot se danes temu re\u010de) z na videz nezdru\u017eljivo, a dobro, predvsem pa druga\u010dno muziko. Na osrednjem radiu smo lahko na tretjem programu takrat poslu\u0161ali le dvajsetminutne oddaje posve\u010dene poeziji, podlo\u017eene obi\u010dajno s klasi\u010dno muziko. Urednik in vrhovni so rekli \u2026 \u00bbnaj poskusi, bomo videli odziv\u00ab. \u0160e mene je presenetilo kako dober je bil, tako da sem dobil zeleno lu\u010d za ve\u010d deset oddaj v naslednjih treh letih. A soo\u010dil sem se z vpra\u0161anjem, kdo naj interpretira poezijo, saj ta zahteva posebno senzibilnega \u010dloveka, ki mu je ta literarni izraz blizu, ki ima kultivirano, melodi\u010dno govorico. Med na\u0161imi radijskimi \u0161pikerji ga takrat nismo na\u0161li, zato sem na urednikov predlog poskusil z dramskimi igralci. Eno je brati poro\u010dila ali povezovati poro\u010dila na radiju ali nastopati v komedijah, a to obi\u010dajno postane prava tragedija ob soo\u010denju s pesni\u0161ko govorico. Priznam, da sem bil kot perfekcionist res kar te\u010den, saj se nisem nikoli zadovoljil z rezultatom, \u010de ni bil res tak, kot sem si ga zamislil, kot sem ga sli\u0161al v svoji glavi, v moji du\u0161i), a k sre\u010di mi nista \u00bbpobegnila\u00ab igralka <strong><em>Jerca Mrzel<\/em><\/strong> in njen takratni partner <strong><em>Sre\u010do \u0160pik<\/em><\/strong>. Postali smo ne samo dobri sodelavci, temve\u010d tudi dobri prijatelji; Jerca je bila nato celo moja poro\u010dna pri\u010da. Kako podajati besedilo in hkrati uporabiti glasbo, da tak\u0161na \u00bbpodlaga\u00ab ne naredi \u0161kode tekstu, ta pa mora pustiti glasbi, da ostane maksimalno nedotaknjena, da lahko prisluhnemo gradaciji zvo\u010dne erupcije po eni strani, po drugi pa ne prekinemo toka misli ali zadnjega izdihljaja nekega tona?! Te\u017eka naloga. Tri ure te \u010darovnije \u2013 alkimije zvokov in besed &#8211;&nbsp; sem ustvarjal ve\u010dji del meseca doma s slu\u0161alkami na glavi, svin\u010dnikom in papirjem na mizi ter s \u0161toparico znamke Omega v roki. Oddajo smo snemali kak\u0161nih pet do osem ur, ponavljali tako dolgo, da je bilo tako, da smo bili vsi zadovoljni. Za me\u0161alno mizo je bil najpogosteje spremljal <strong><em>Ivo Kov\u0161e<\/em><\/strong>, ki se je pogosto \u0161alil, da (po predhodno opravljenih avdicijah) bi moralo biti zadnje sito pri izbiri novih tehnikov snemanje kak\u0161ne moje oddaje, da bi se nau\u010dili obrti, vztrajnosti in sodelovanja. <strong><em>Rado Likar<\/em><\/strong> je bil eden tistih, ki je sodeloval v tem timu in ki se je potrudil prisluhniti tako interpretoma kot meni in moji legendarni \u00bb\u0161toparici\u00ab, ki je diktirala kdaj bo <em>fade-in<\/em> in kdaj <em>fade-out<\/em> za muziko, prilagojeno \u010dasovnemu trajanju pesmi. Prijatelja, pesnika in glasbenika Milan Dekleva in <strong><em>Toma\u017e Pengov<\/em><\/strong> sta mi bila v oporo in me bodrila naj ne vr\u017eem pu\u0161ke v koruzo, saj takrat \u0161e ni hotel biti vsak deseti Slovenec pesnik ali pisatelj in je bil to kar hvalevreden trud za populariziranje tovrstnih umetni\u0161kih prizadevanj. A domet R\u0160 je bil takrat omejen na Ljubljano z okolico. Takratni urednik tretjega programa Radia Slovenija, kateremu so me priporo\u010dili za sodelovanje, pa je menil, da bo za Slovence tudi v bodo\u010de dovolj pol ure poezije vsake toliko \u010dasa. On je kasneje \u0161el \u0161e naprej iskat \u00bbnekaj druga\u010dnega\u00ab in odkorakal novim zmagam nasproti v prijetni omami marksisti\u010dnega duha in poglabljanju bratstva in enotnosti \u2026 ter si najbr\u017e mislil: Slovence pa pustimo kar njim samim, kdo se bo ukvarjal z njihovo poezijo in jezikom. Zdaj pa imamo, kar imamo, ko \u017ee govorimo na pol angle\u0161ko, predvsem pa prosta\u0161ko. Zdravko Du\u0161a je kot urednik svoj\u010das navdu\u0161eval s teksti o \u00bbprolet-kultu\u00ab (proletarski ne-kulturi), a huronski smeh nad takratnim \u0161ibanjem slabosti je do danes povsem izginil. Jaz pa se tudi nisem ve\u010d hotel ubadati z ur(a\/)edniki in sem se lotil drugih stvari.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Gato Barbieri - El Pampero [FULL ALBUM]\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/qfC_1S6iVfE?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p><strong>Raz\u0161irjamo obzorja<\/strong> je oddaja, ki se \u017ee bli\u017ea Abrahamu in je tako po sta\u017eu druga najstarej\u0161a oddaja na valovih Radia \u0160tudent. O tem, kdaj, kako in zakaj se mi je porodila ideja ter koncept za njo, sem \u017ee na kratko opisal v moji prvi (istoimenski) kolumni za Revijo Nova Muska 3. marca lani, ki je imela zlasti predstavitveni zna\u010daj. Kdo ve, morda se bom k zgodbi o tem mojem \u00bbotroku\u00ab \u0161e vrnil, ko bo \u010dez dobro leto praznoval okroglo obletnico.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-wp-embed is-provider-vdelaj wp-block-embed-vdelaj\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<blockquote class=\"wp-embedded-content\" data-secret=\"QbVNQ7MNaC\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=29571\">Raz\u0161irjamo obzorja<\/a><\/blockquote><iframe loading=\"lazy\" class=\"wp-embedded-content\" sandbox=\"allow-scripts\" security=\"restricted\" style=\"position: absolute; visibility: hidden;\" title=\"&#8220;Raz\u0161irjamo obzorja&#8221; &#8212; \" src=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=29571&#038;embed=true#?secret=rpgPz3jDFx#?secret=QbVNQ7MNaC\" data-secret=\"QbVNQ7MNaC\" width=\"600\" height=\"338\" frameborder=\"0\" marginwidth=\"0\" marginheight=\"0\" scrolling=\"no\"><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Navedeni linki do izbranih plo\u0161\u010d naka\u017eejo, kaj smo poslu\u0161ali v prvi polovici sedemdesetih na valovih Radia \u0160tudent. Med drugim <em>Rare Earth<\/em> in plo\u0161\u010do <em><u>Get Ready<\/u><\/em>\u00ab, <em>Yusefa Lateefa<\/em> in plo\u0161\u010do <em><u>Yusef Lateef&#8217;s Detroit<\/u><\/em>, <em>Gata Barbierija<\/em> in plo\u0161\u010do <em>El Pampero<\/em>, <em>Alberta Aylerja<\/em> in plo\u0161\u010do <em><u>Nuits De La Fondation Maeght<\/u><\/em>, <em>Terryja Rileya<\/em> in plo\u0161\u010do <em><u>Happy Ending<\/u><\/em>, <em>Quincya Jonesa<\/em> in njegovo plo\u0161\u010do <em>Walking In Space<\/em>, <em><u>Spoonful<\/u><\/em> v izvedbi <em>Howlin&#8217; Wolfa<\/em>,pa Toma\u017ea Pengova in plo\u0161\u010do <em>Odpotovanja<\/em> \u2026 ter mno\u017eico druge odli\u010dne godbe. Vse bi lahko mirne vesti danes uvrstil med tiste mojstrovine, s katerimi si velja raz\u0161iriti glasbena obzorja.\u00a0<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Albert Ayler - Nuits De La Fondation Maeght 1970 - 01 - In Heart only\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/yNK7ovE1Rgc?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Ob dobri muziki so pogosto zastrigli z u\u0161esi tudi kolegi iz drugih redakcij, napovedovalci, tehniki, novinarji, pa tudi kolegi iz glasbene redakcije, ki so poslu\u0161ali druga\u010dno\/drugo godbo. A kot velja za druge in druga\u010dne godbe, da mora\u0161 najprej usvojiti znanje in tehniko z u\u010denjem in drilom, potem pa vse pozabiti in igrati \u00bbsvojo\u00ab muziko na tebi lasten in prepoznaven na\u010din, velja za vse izjemne talente na vseh podro\u010djih. Dober glas, pravilna dikcija, kultura izra\u017eanja in \u0161iroka razgledanost so kvalitete, ki jih pri dana\u0161njih napovedovalcih in novinarjih prepogosto pogre\u0161amo, odlikovale pa so prvo generacijo mojstov (lepega slovenskega) jezika z Radia \u0160tudent v sedemdesetih. <strong><em>Neva Zajc<\/em><\/strong>, <strong><em>Du\u0161an Rogelj<\/em><\/strong> in <strong><em>Ivan Lotri\u010d<\/em><\/strong> so kasneje naredili sijajne kariere tudi na drugih radijskih postajah in v drugih medijih. Z Du\u0161anom v vlogi urednika sva kasneje dolgo dobro sodelovala na Radiu Slovenija. Tam sem ponovno zdru\u017eil \u00bbmo\u010di\u00ab tudi z Ivanovim jezikovnim znanjem in govornim talentom, a veliko delal tudi z <em>Nadjo Jarc<\/em>, kultivirano napovedovalko \u00bbstare \u0161ole\u00ab RTV Ljubljana\/Slovenija.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Cesta\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/YM2DY83tnJc?list=OLAK5uy_mJTJHL80bL7mb89z6gO-PUCjz1TkJbTTk\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Tako kot je vsem navedenim \u00bb\u0161pikerjem\u00ab skupna jezikovna kultura na visoki ravni, sem pri \u00bbtehnikih\u00ab vedno cenil njihov posluh za muziko in spo\u0161tovanje ustvarjalcev programa, od avtorja, novinarja do glasbenega urednika. Kot (ve\u010dinoma) \u0161tudentje elektrotehnike so seveda vsi poznali zakonitosti delovanja in obvladovanja studijskih aparatur, a le redki so bili hkrati perfekcionisti z ob\u010dutkom za pravilno razmerje med govorom in glasbo, sporo\u010dilom in ob\u010dutjem. Prav slednje je vsakdanja te\u017eava pri t. i. \u00a0tonskih mojstrih, ki podlagajo govor s preglasno (in praviloma nemogo\u010do) muziko\u2026 najbr\u017e je tudi to svojevrsten odraz sodobnih tendenc po \u00bburavnote\u017eenju\u00ab razli\u010dnosti? A ravno v tem je razlika med mojstrom in \u00bbmojstrom\u00ab, t. j. navadnim tehnikom brez posluha za kaj drugega kot gumbe na me\u0161alni mizi. Ker jima ni bilo vseeno in sta cenila trud drugih sodelujo\u010dih (avtorja oddaje in napovedovalca\/interpreta), sta se za me\u0161alno mizo na Radiu \u0160tudent za moje oddaje najpogosteje zna\u0161la odli\u010dna Ivo Kov\u0161e in Rado Likar; na Radiu Slovenija pa <em>Katarina Stijepi\u010d<\/em>.<\/p>\n\n\n\n<p>Najbolj\u0161i rezultat vedno dose\u017ee\u0161 z dobro in odli\u010dno uigrano ekipo, naj gre za glasbene zasedbe, ki so skupaj ve\u010d let in dihajo ter \u010dutijo kot eden, ali za radijske oddaje, kot v tem primeru.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Poslu\u0161am in razmi\u0161ljam \u2013 31 <\/p>\n","protected":false},"author":89047,"featured_media":32195,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[74],"tags":[],"class_list":["post-32194","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kolumna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32194","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89047"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=32194"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32194\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":32217,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32194\/revisions\/32217"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/32195"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=32194"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=32194"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=32194"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}