{"id":32276,"date":"2026-05-21T00:42:00","date_gmt":"2026-05-20T22:42:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32276"},"modified":"2026-05-18T12:42:48","modified_gmt":"2026-05-18T10:42:48","slug":"blue-note-somethin-else","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32276","title":{"rendered":"Blue Note &#8230; Somethin&#8217; Else"},"content":{"rendered":"\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Je bilo po Milesovi plo\u0161\u010di <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/kgRcCyey1hM?si=1MkYX7f2aAs1g01I\">Kind Of Blue<\/a><\/em> iz leta 1959 sploh \u0161e lahko kaj tako kot pred njo? Danes ne bom na dolgo in \u0161iroko pisal o tej plo\u0161\u010di, raje poglejmo v \u010das malo pred njenim nastankom in v obdobje, ki je sledilo. Zelo na kratko ga lahko opi\u0161emo z dvema besedama \u2013 <em>SOMETHIN&#8217; ELSE<\/em>.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Cannonball Adderley -Somethin&#039;  Else-24 Bit Audio-Full Mono LP\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/3YoO7zmYKvw?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Dana\u0161nja kolumna se zato osredoto\u010da na pomene teh dveh besed, ki povzemata bistvo iskanj in prizadevanj vizionarskih posameznikov, ki stopijo na neznana pota in ustvarijo nekaj novega, druga\u010dnega. To bo zgodba o dveh \u00bbdruga\u010dnih\u00ab plo\u0161\u010dah z istim naslovom, izdanih pri dveh razli\u010dnih zalo\u017ebah, o dveh razli\u010dnih izvajalcih, ki sta postala znanilca dveh razli\u010dnih glasbenih usmeritev znotraj jazza. Ena plo\u0161\u010da je pionirsko nakazala rojstvo modalnega jazza &#8211; Milesova <em>Kind Of Blue<\/em>, druga pa pojav free jazza &#8211; Ornettova <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/Vw_JJOBFZfQ?si=wAm3REQmJ5J4U3HH\">Something Else<\/a><\/em>. Hkrati pa je dana\u0161nja kolumna tudi zgodba o eni knjigi in eni zelo pomembni diskografski zalo\u017ebi \u2013 <em><a href=\"https:\/\/www.bluenote.com\/\">Blue Note<\/a><\/em>.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"303\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260515_184133-1024x303.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-32278\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260515_184133-1024x303.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260515_184133-600x177.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260515_184133-768x227.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260515_184133-1536x454.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260515_184133-2048x605.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>V \u010dasu tranzicijskega prehoda od swinga in bebopa k ne\u010demu novemu, druga\u010dnemu, <em>something else<\/em>, se je sredi 1950 let odvijal boj za primat, pravzaprav presti\u017e na jazzovskem trgu med diskografskimi zalo\u017ebami <em>Prestige, Atlantic<\/em> in <em>Blue Note<\/em>. Slednja se je zaradi prezadol\u017eenosti le s te\u017eavo izognila prevzemu s strani <em>Atlantica<\/em>. Vse to se je dogajalo v \u010dasu, ko so vinilke rasle v \u010dasovno dol\u017eino ob menjavi formatov iz 7-in\u010dnih na 10-in\u010dne ter 12-in\u010dne in na koncu v <em>longplejko<\/em> na 33 obratov, kot jo poznamo danes. In prav mogo\u010de, da brez pre\u017eivetja <em>Blue Note Records<\/em> ne bi nikoli sli\u0161ali za kar nekaj imen free jazza, \u010deprav niso bili med prvimi, ki so tvegali z njim.<\/p>\n\n\n\n<p>Primat gre dru\u017ebi <em>Atlantic<\/em>, kjer so leta 1959 izdali <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/ewl6FhFv85o?si=ZARx8ZbBfkO5fycd\">The Shape Of Jazz To Come<\/a><\/em>, kot so vizionarsko naslovili eno od zgodnjih plo\u0161\u010d <em>Ornetta Colemana<\/em> pri tej zalo\u017ebi. \u010cas je v naslednjih letih pokazal, da je \u0161lo za precej drzno in vizionarsko odlo\u010ditev, ki se je izkazala za pravilno, \u010deprav sprva na videz samomorilsko potezo, saj free jazzu po prvih \u017eol\u010dnih kriti\u0161kih zavrnitvah nekaj let sploh ni kazalo dobro. Kak\u0161na zna biti prihodnost jazza, pa je bilo jasno \u017ee leta 1958, ko je Ornette posnel plo\u0161\u010do z naslovom <em><u>Something Else<\/u><\/em> za <em>Contemporary Records<\/em>.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Ornette Coleman - Something Else!!! (Full Album Remastered)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/snDoMews6YM?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Nobena glasbena zalo\u017eba takrat ni vsega stavila na eno sorto muzike, saj je trg neizprosen, okus in muhavost kupcev pa \u0161e bolj. A vendarle je zaznati bistvene razlo\u010dke v muziki teh treh zalo\u017eb iz istega \u010dasovnega obdobja. Zadnjo besedo so vedno imeli lastniki in od njihovih osebnih preferenc so bili odvisni ne samo zalo\u017eni\u0161ka politika gramofonske dru\u017ebe, temve\u010d tudi producentska svoboda in eksistenca glasbenikov. Stek vseh teh okoli\u0161\u010din, omejevanje ustvarjalne svobode in brzdanje ambicij, so za <em>Milesa Davisa<\/em> postale tako neznosne, da je v nekem trenutku radikalno prekinil dolgoro\u010dno pogodbo s <em>Prestige Records<\/em> in presedlal k monopolni velikanki <em>Columbia Records<\/em>, ki mu je ponudila bolj\u0161e \u00bbdelovne pogoje\u00ab in izkoristila njegovo trenutno nezadovoljstvo ter ob\u010dutek, da ga dotedanji zalo\u017enik <em>Prestige Records<\/em> utesnjuje kot oklep. Njegovo olaj\u0161anje je rezultiralo tudi s plo\u0161\u010do <em>Kind Of Blue<\/em>, ki je postala najbolje prodajan jazz album vseh \u010dasov. A pozor, Miles kljub izjemni komercialni uspe\u0161nosti in odli\u010dnemu odzivu ni nikoli ve\u010d naredil tako koncipirane plo\u0161\u010de, \u010deprav je z njo utrl pot modalnemu jazzu v jazzovski vsakdan \u0161tevilnih ustvarjalcev. Prepri\u010dan sem, da je bil razlog za to enak kot pri <em>Coltranu<\/em> in njegovi legendarni plo\u0161\u010di <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/ll3CMgiUPuU?si=eendzgFLPtayeog2\">A Love Supreme<\/a><\/em>. Ker sta bila oba fanati\u010dna perfekcionista, sta se \u0161e kako dobro zavedala, da nekaterih stvari pa\u010d ne more\u0161 nikoli ve\u010d narediti tako dobro in da je zato bolje iti naprej s \u010dim drugim, kot pa tvegati, da dela\u0161 \u0161kodo samemu sebi in svoji umetnini, <em>masterpiecu<\/em>. <em>Something else<\/em>, nekaj drugega in druga\u010dnega torej, ne pa kopija izvirnika. &nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Miles Davis - Kind of Blue Full Album (Remastered 2024) HQ\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/DAvy1_eHVGU?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Zanimivo in dokaj spregledano dejstvo je, da je \u017ee pred izidom <em>Kind Of Blue<\/em>&nbsp; konceptualno zelo podobno plo\u0161\u010do posnel alt-saksofonist <em>Julian Cannonball Adderley<\/em>, ki je sodeloval z Milesom na njegovi legendarni plo\u0161\u010di <em>Kind Of Blue<\/em>. In tudi ta \u2013 Cannonballova &#8211; plo\u0161\u010da je druga\u010dna od vsega drugega, kar je <em>Cannonball Adderley<\/em> kadarkoli posnel s svojimi drugimi zasedbami. Pozorno poslu\u0161anje razkrije, da pravzaprav nosita dobr\u0161en del istega genskega zapisa v svojem DNK. Zato naslov ne bi mogel biti bolj\u0161i, kot je : <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/mLPW93VIVgs?si=ss1c0LqkXRaILCck\">Somethin&#8217; Else<\/a><\/em>. Izdana je bila pri <em>Blue Note Records<\/em> pod producentskim vodstvom <em>Alfreda Liona<\/em> &nbsp;9. marca 1958. In ta <em>Somethin&#8217; Else<\/em> je res nekaj posebnega v ve\u010d ozirih, ne samo za <em>Cannonballa<\/em>, temve\u010d \u0161e bolj za <em>Blue Note<\/em>, saj simbolno nakazuje odmik od tistega, kar so pri tej zalo\u017ebi najpogosteje snemali, to pa je bil hard bop.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"294\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260515_181002-1024x294.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-32279\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260515_181002-1024x294.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260515_181002-600x172.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260515_181002-768x220.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260515_181002-1536x441.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260515_181002-2048x588.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Ne nameravam na\u0161tevati mno\u017eice odli\u010dnih glasbenikov, ki jih sre\u010damo na posnetkih zalo\u017ebe <em>Blue Note<\/em>, ker lahko nepou\u010deni zlahka pose\u017eejo po kateri od \u0161tevilnih kompilacij in s hitrim degustacijskim poslu\u0161anjem vzorcev dobijo ob\u010dutek za kaj, koga in kak\u0161no muziko gre. Katalog nastopajo\u010dih je res bogat, \u0161tevil\u010den in zelo pester. Marsikoga pa bo presenetil izbor meni zelo ljubih izvajalcev, ki so snemali za <em>Blue Note<\/em>.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"757\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175745-1-757x1024.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-32281\" style=\"width:400px\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175745-1-757x1024.jpg 757w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175745-1-443x600.jpg 443w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175745-1-768x1040.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175745-1-1135x1536.jpg 1135w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175745-1-1513x2048.jpg 1513w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175745-1.jpg 1666w\" sizes=\"auto, (max-width: 757px) 100vw, 757px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p><em>Blue Note<\/em> se imenuje tudi legendarni jazz klub v New Yorku, ki mu zaradi prepoznavnosti kradejo slavo marsikje, ne samo pri nas. V Dom\u017ealah imajo tako lokal s podoma\u010denim imenom <em>Blunout<\/em> \u2013 res izvirno!?, skoraj tako kot \u00bbsvobodni\u00ab jazz. Kaj pa ima Kranj opraviti z <em>Blue Note<\/em>? No, ta povezava je bolj resna in bolj konkretna, lahko bi celo rekel, da di\u0161i po avtenti\u010dnosti. Zgodba pa je taka: Svoj\u010das je tam delovala cenjena tiskarna <em>Gorenjski tisk<\/em>, ki je z dobro opremo in strokovno usposobljenimi ljudmi lahko zagotovila tisk najzahtevnej\u0161ih tiskarskih izdelkov, od knjig do drugih publikacij. Ena takih je obse\u017ena, bogato opremljena knjiga z naslovom <em>BLUE NOTE<\/em>, v kateri so \u010dudovite \u010drnobele fotografije <em>Francisa Wolfa<\/em>, ki jih je izbral <em>Michael Cuscuna<\/em>, ko je kot (kasnej\u0161i) producent pri tej zalo\u017ebi brskal po glasbenih arhivih in zapu\u0161\u010dini enega od dveh ustanoviteljev zalo\u017ebe. <em>Alfred Walter Lion<\/em> in <em>Jacob Franz Wolf<\/em> sta v \u010dasu nacisti\u010dnega vzpona emigrirala iz rodne Nem\u010dije in pristala na drugem koncu sveta ter se kon\u010dno ustalila v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike. Vse ostalo je zgodovina, kot radi re\u010demo. <em>Alfred Lion<\/em> in <em>Francis Wolf <\/em>sta sinonim za njuno zalo\u017ebo<em> Blue Note Records<\/em>. Kot odli\u010den fotograf je <em>Francis Wolf<\/em> ujel v objektiv mno\u017eico glasbenikov, ki jih za\u010dutimo v razli\u010dnih neformalnih trenutkih za klavirjem, ob notnem \u010drtovju, za oblakom cigaretnega dima, v pogovoru, med spanjem na kav\u010du ali klavirju in drugih situacijah. Fotografije reproducirane na velikem formatu so bile izdane v knji\u017eni obliki pri francoski zalo\u017ebi <em>Flammarion<\/em> kot del njihove edicije <em>Yellow Korner<\/em> leta 2014. Kot re\u010deno so jo natisnili pri nas, v Kranju, kupil pa sem jo v Ljubljani v meni ljubem koti\u010dku knjigarneKonzorcij, kjer sem pri Mladinski knjigi pogosto na\u0161el kaj zanimivega za mojo umetni\u0161ko du\u0161o, pa \u010de je \u0161lo za glasbo, slikarstvo ali kaj drugega. \u0160e vedno ob\u010dasno rad zavijem pokukat tja.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"722\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175856-722x1024.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-32283\" style=\"width:400px\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175856-722x1024.jpg 722w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175856-423x600.jpg 423w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175856-768x1089.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175856-1084x1536.jpg 1084w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175856-1445x2048.jpg 1445w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/20260513_175856.jpg 1662w\" sizes=\"auto, (max-width: 722px) 100vw, 722px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Med mojimi junaki iz te glasbene zalo\u017ebe, ki jih lahko najdemo tudi na fotografijah v navedeni knjigi, so <em>Grant Green<\/em>, <em>Ornette Coleman<\/em> in <em>Ike Quebec<\/em>. Posebej zanimiv je tenor saksofonist <em>Ike Quebec<\/em>, izjemno dober glasbenik, s toplim, mehkim zvokom nekje med Benom Webstrom in Colemanom Hawkinsom, Bil je \u00bbtalent scout\u00ab ter \u00bbA &amp; R man\u00ab, ki je pripeljal v snemalni studio <em>Rudyja Van Gelderja <\/em>(ki je podpisan kot tonski vele-mojster na skoraj vseh plo\u0161\u010dah zalo\u017ebe <em>Blue Note<\/em>) in marsikaterega kolega, denimo <em>Theloniousa Monka<\/em>, <em>Dexterja Gordona<\/em>, <em>Buda Powella<\/em> idr., ter je kasneje tudi ostal zvest tej zalo\u017ebi. Potem, ko se je po za\u010detnih posnetkih iz sredine 1940 let po petnajstih letih pavze kon\u010dno vrnil v studio, je pet let kasneje, \u017eal, podlegel raku. Zato lahko le na prste ene roke pre\u0161tejemo njegove albume. Kako dober glasbenik je bil <em>Ike Quebec<\/em> ka\u017eejo \u017ee njegovi prvi posnetki, ki so jih najprej izdajali na malih plo\u0161\u010dah na 45 obratov. \u010ceprav njegovo snemalno obdobje ni trajalo dolgo, med njegovimi plo\u0161\u010dami ne boste na\u0161li niti ene&nbsp; slabe. Ika lahko sli\u0161ite tudi na odli\u010dni plo\u0161\u010di <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/ZIXTout3nz8?si=FbL3G9J3EXSRQU9d\">Born To Be Blue<\/a><\/em> <em>Granta Greena<\/em>, ki je z leti postal moja prva izbira med jazzovskimi kitaristi. Premalo cenjen, a izjemno talentiran glasbenik, \u010digar vrednost se je pokazala \u0161ele \u010das, mnogo let po njegovi smrti.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Someday My Prince Will Come\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/ZIXTout3nz8?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Ob mno\u017eici plo\u0161\u010d <em>Dexterja Gordona<\/em> in <em>Stanleya Turrentina<\/em>, posnetih za <em>Blue Note<\/em>, torej nikar ne spreglejte <em>Ika Quebeca<\/em>. Moje toplo priporo\u010dilo velja tudi za obe plo\u0161\u010di bobnarja <em>Peta LaRoca<\/em>, ki ju je posnel za <em>Blue Note<\/em> preden je opustil igranje. Za tri desetletja se je namre\u010d \u00bbpreselil\u00ab med odvetnike, potem pa spet poprijel za bobnarske pal\u010dke in posnel svojo tretjo plo\u0161\u010do. V zalo\u017ebinem katalogu me je prijetno presenetila tudi bobnarska plo\u0161\u010da izvajalca <em>Solomona Ilorija<\/em> z naslovom <em><a href=\"https:\/\/www.discogs.com\/release\/3364022-Solomon-Ilori-And-His-Afro-Drum-Ensemble-African-High-Life?srsltid=AfmBOopbClccJitOjXwDtYeal2o1vYYqkb2jFb5jOGhjnjlsOyy71PIB\">African High Life<\/a><\/em> iz leta 1963. Priporo\u010dam ga ljubiteljem <em>Olatunjija<\/em>; nanj sem opozoril <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=30334\">v kolumni o bobnih in bobnarjih<\/a>, da ne bomo govorili samo o <em>Artu Blakeyu<\/em> in drugih razvpitih imenih.<\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Pete\u0332 L\u0332a\u0332 R\u0332o\u0332c\u0332a\u0332 \u2013\u0332 B\u0332a\u0332s\u0332r\u0332a\u0332 (\u03321\u03329\u03326\u03325\u0332)\u0332\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/DcWRraj41ts?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<p>Za spoznavna dru\u017eenja in prve stike s talenti ene najpomembnej\u0161ih jazzovskih zalo\u017eb v zgodovini, priporo\u010dam, kot \u017ee ve\u010dkrat, izbor na dveh dvojnih albumih <em><u><a href=\"https:\/\/www.discogs.com\/release\/13312946-Various-Spiritual-Jazz-Vol9-Blue-Notes-Parts-I-II-Modal-Esoteric-And-Deep-Jazz-From-The-Vaults-Of-Bl?srsltid=AfmBOoqtpmaMyCuTtSnH1ZdXReqxc2mObx5CKdGAkp1kCuPLj_3u8vvZ\">Blue Notes &#8211; Part I &amp; II<\/a><\/u><\/em> diskografske zalo\u017ebe <em>Jazzman<\/em> iz njihove hvaljene serije <em><a href=\"https:\/\/www.discogs.com\/label\/528518-Spiritual-Jazz\">Spiritual Jazz<\/a><\/em>. \u010ceprav me tak\u0161ni naslovi kar malo odbijajo, naredim tokrat izjemo z <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/a9DLN0mHRec?si=NpkzFYn750_wnhRL\">The Best Of Blue Note<\/a><\/em>, na katerem je predstavljenih 22 posnetkov izvajalcev, katerih posnetki so bili izdani pod etiketo <em>Blue Note Records<\/em> od leta 1939 do danes. <\/p>\n\n\n\n<p><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Sidney Bechet - Summertime (1939)\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/a9DLN0mHRec?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Poslu\u0161am in razmi\u0161ljam \u2013 32 <\/p>\n","protected":false},"author":89047,"featured_media":32277,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[74],"tags":[],"class_list":["post-32276","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kolumna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32276","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89047"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=32276"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32276\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":32288,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32276\/revisions\/32288"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/32277"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=32276"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=32276"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=32276"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}