{"id":32448,"date":"2026-07-02T00:37:00","date_gmt":"2026-07-01T22:37:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32448"},"modified":"2026-06-30T12:37:59","modified_gmt":"2026-06-30T10:37:59","slug":"jazz-blues-temna-stran","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32448","title":{"rendered":"Jazz &amp; blues &#8211; Temna stran"},"content":{"rendered":"\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Prisoner&amp;apos;s Talking Blues\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/-wwSmkN67nE?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Umetniki vseh vrst niso pisarni\u0161ki delavci ali delavci za teko\u010dim trakom s to\u010dno definiranim delovnim \u010dasom in normiranim obsegom dela, za opravljanje katerega se ne rabi posebnega navdiha in se ima zagotovljeno vsaj minimalno socialno varnost. Ne, tudi ta poprepro\u0161\u010den stereotip ne velja ve\u010d povsem v dana\u0161njem \u010dasu. Dr\u017ei pa, da se soo\u010dajo umetniki z vrsto specifi\u010dnih okoli\u0161\u010din in pogojev dela, ki jim \u0161e bolj ote\u017eujejo \u017eivljenje in ustvarjanje. Ob poslu\u0161anju plo\u0161\u010d se skozi usode nekaterih glasbenikov tako seznanimo s \u0161tevilnimi te\u017eavami, s katerimi se spopadajo v vsakdanjem \u017eivljenju.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Serve Me Right To Suffer (Live At Soledad Prison\/1972)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/qKRQozQIm6Y?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poslu\u0161alci u\u017eivamo ob njihovem muziciranju, posnetem na gramofonskih plo\u0161\u010dah, ali v \u017eivo na odrih raznih prizori\u0161\u010d. Samoumevno se nam zdi, da bo vedno tako, da bodo sijajni, vrhunski, dobro razpolo\u017eeni, navdihnjeni, igrivi &#8230; ob tem pa ne pomislimo, da sami z zobobolom, migreno ali bole\u010dinami v hrbtenici nismo za nobeno rabo, kaj \u0161ele da bi morali koga zabavati. \u010ce nam primanjkuje spanca je enako, \u010de smo ma\u010dkasti prav tako; da smo utrujeni po dolgotrajni vo\u017enji, da la\u010dni in \u017eejni komajda stojimo pokonci, da v nas zazija \u010dustvena &nbsp;praznina, \u010de smo dale\u010d od doma in od ljubljenih najbli\u017ejih. Ob tem pozabljamo, da so na\u0161i glasbeni junaki in drugi umetniki tudi samo ljudje, ki jih morda v tem trenutku pesti ravno kaj od na\u0161tetega ali kaj drugega, kar vpliva na njihovo telesno in psihi\u010dno kondicijo. Tako kot si mi bole\u010dino zmanj\u0161ujemo s tableto Aspirina ali Lekadola, si sku\u0161a marsikdo od njih hipno razpolo\u017eenje popraviti z mo\u010dnej\u0161imi analgetiki ali pa alkoholom in drogo, kar jih lahko tudi za stalno mo\u010dno zaznamuje. \u010ce to uspejo \u00bbpredelati\u00ab, nam o teh skritih temnih ozadjih spregovorijo skozi svoja dela, ali pa klonejo. &nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"BB King At Sing Sing Prison Sings Blues To The Inmates &amp; They Respond. The Complete Film\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/0v4GV5dxOkI?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Glasbenike obo\u017eujemo in pogosto nekriti\u010dno idealiziramo kot osebnosti, ker nam je v\u0161e\u010d glasba, ki jo ustvarjajo. Zagledani smo v to lepo stran podobe na\u0161ega idola, ki je (bil) nadarjen in uspe\u0161en. Druga, nezlo\u0161\u010dena stran medalje pa ostaja neznana. Zato ne vemo kaj dosti o stiskah teh ljudi, njihovih te\u017eavnih mladostih, borbi za vsakdanji ko\u0161\u010dek kruha, niti o socialnih in dru\u017ebeno pogojenih vzrokih, od neenakih mo\u017enosti \u0161olanja in razvijanja talenta do rasnega obravnavanja pri zaposlovanju, o boleznih in nesre\u010dah. Zato bom v tokratni kolumni spregovoril o nekaj izjemno nadarjenih glasbenikih in nenavadnih prizori\u0161\u010dih njihovih nastopov. Tokrat torej nekaj o tej temi, ki bi jo lahko naslovil tudi \u00bbKaznilnice in nori\u0161nice\u00ab ali pa \u00bbMorilci in odvisniki\u00ab.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Johnny Cash at San Quentin 1969 (full video)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/PSLsfwTbo4Q?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vsi poznamo <em>Johnnya Casha<\/em> in film <em>Hoja po robu (Walk The Line)<\/em> in to, da je ta \u00bbmo\u017e v \u010drnem\u00ab leta 1969 posnel svoj znameniti album <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/PSLsfwTbo4Q?si=LwMNlgYevuHhqsuf\">Johnny Cash Live At San Quentin<\/a><\/em> v kaznilnici San Quentin, ki je postal \u0161e ve\u010dja uspe\u0161nica kot njegov prvi album <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/dcL9Lvip0i4?si=fHxpyaSKf9xtv5LE\">Johnny Cash At Folsom Prison<\/a><\/em>, ki ga je eno leto prej posnel v neki drugi kaznilnici, znani iz njegove pesmi <em><u><a href=\"https:\/\/youtu.be\/AeZRYhLDLeU?si=uGzOq4jHmrHHbRxr\">Folsom Prison Blues<\/a><\/u><\/em>. V sklop po zaporih posnetih plo\u0161\u010d, ki so nastale na nastopih bluesmanov pred kaznjenci in jim pri\u010darale iluzijo lep\u0161ega \u017eivljenja zunaj kaznilni\u0161kih sten in ograj, sodita tudi plo\u0161\u010di <em>Johna Leeja Hookerja<\/em> <em><u><a href=\"https:\/\/youtube.com\/playlist?list=OLAK5uy_k0aZw6dqdJeLRn4noC92zx-JCtm3VkRQY&amp;si=LfF2o7JN4xWH-M9D\">Live At The Soledad Prison<\/a><\/u><\/em> iz leta 1972 ter B. B. Kinga <em><u><a href=\"https:\/\/youtube.com\/playlist?list=OLAK5uy_m6fpT75ylZ1ZLAVAUE_LiuH8eoxS-sDmo&amp;si=ApUEl87Kk7N6CFMl\">Live In Cook County Jail<\/a><\/u><\/em> iz leta 1971. Med najbolj razvpite zapore pa sta zapisana tudi <em>Parchman Farm<\/em> v Mississippiju, kjer so bivali tudi najve\u010dji bluesmeni <em>Son House<\/em>, <em>Charley Patton<\/em> pa <em>Bukka White<\/em>, ter <em>Angola State Prison<\/em> v Louisiani, kjer sta bila zaprta <em>Leadbelly<\/em> in <em>Robert Pete Williams<\/em>.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Parchman Farm 1975\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/ctcM3kSABkg?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Documentaries Best |The Best Documentary Ever - Hardest Prison In Louisiana\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/g7UQgrVhc6I?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zmotna je predpostavka, da se v zaporih in kaznilnicah znajdejo le zakrknjeni kriminalci, morilci, tatovi, posiljevalci. To ne dr\u017ei niti za Slovenijo, pa tudi za Ameriko ne, kjer je med zaporniki, obsojenimi na dolgoletne zaporne kazni, veliko odvisnikov od drog (in ne samo dilerjev!). Tako ne presene\u010da, da se je skupaj z morilci in zlo\u010dinci vseh vrst zna\u0161lo tudi kar precej glasbenikov, ki so si \u00bbpomagali\u00ab pri prebijanju skozi te\u017eave \u017eivljenja na tak (kriminaliziran) na\u010din. V San Quentinu je odsedel mnogo let izjemno nadarjen glasbenik <em>Frank Morgan<\/em>. A ni bil edini alt-saksofonist, ki se je zna\u0161el tam. Nekaj let mu je delal dru\u017ebo legendarni saksofonist <em>Art Pepper<\/em>. Uprava in pazniki so jim\/a pustili vsaj igrati, \u010de so \u017ee ravnali z njima\/i vse prej kot z ljudmi vrednimi spo\u0161tovanja. Za razliko od tamkaj\u0161nega odnosa, so slovenski odvisniki (od alkohola \u2013 pijanci) obravnavani kot povsem sprejemljivi, normalni dr\u017eavljani, ki le malo po svoje gojijo kulturo pitja in jih zato niti zapirajo ne, saj niso prepoznani kot nevarnost za okolico in dru\u017ebo. Je pa res, da v Sloveniji zagotovo ni dovolj zaporni\u0161kih kapacitet za tolik\u0161no mno\u017eico, kaj \u0161ele \u00bbdovolj dostojnih bivali\u0161\u010d z razmerami, ki ne bi \u017ealile njihovega \u010dlove\u0161kega dostojanstva\u00ab. Da ne bom preve\u010d bi\u010dal do kriminalcev tolerantne ureditve v na\u0161i \u00bbnapredni\u00ab dr\u017eavi, ki namesto brutalnih kaznilnic ameri\u0161kega tipa gradi tukaj\u0161njim hudodelcem hotelom podobne nastanitve v Kopru in Dobrunjah, je treba resnici na ljubo povedati, da so razmere v ameri\u0161kih kaznilnicah res grozljive in da ni \u010dudno, da kdaj zaporniki znorijo, se uprejo, ugrabijo \u010duvaje, za\u017egejo opremo in prostore. Zloglasen je bil masovni upor v zaporu <em>Attica<\/em>, po katerem nosi naslov tudi ena zgodnej\u0161ih plo\u0161\u010d <em>Archieja Sheppa<\/em> <em><a href=\"https:\/\/youtube.com\/playlist?list=OLAK5uy_nrOV81NHJuH-5XxDvHURAqStPKQ19654s&amp;si=yQYH9DlUEEU-7tD0\">Attica Blues<\/a><\/em>, pa tudi poznej\u0161i big band je poimenoval po njem, <em>Attica Blues Orchestra<\/em>. Da bi tak\u0161no nezadovoljstvo in revolt prepre\u010dili, jim priskrbijo instrumente in pustijo tu in tam ustanoviti kak zaporni\u0161ki bend &#8211; en tak povsem amaterski zaporni\u0161ki bend lahko sli\u0161imo na plo\u0161\u010di <em><u><a href=\"https:\/\/youtu.be\/FiZwmd6W4co?si=QTuwmv5mu1fuilJi\">Southern Prison Blues<\/a><\/u><\/em>.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Laurie Pepper on West Coast Jazz, Art Pepper + Frank Morgan\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/n66Tm4JqZrk?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tudi <em>Frank Morgan<\/em> in <em>Art Pepper<\/em> sta med prestajanjem zaporni\u0161ke kazni v San Quentinu ustanovila zasedbo in na ta na\u010din ostala v kar solidni glasbeni formi, ko sta kon\u010dno lahko odkorakala na svobodo. Frank Morgan je veljal za naslednika Charlieja Parkerja, ki mu je kot nadarjenemu mul\u010dku iz soseske, pri sedmih letih, porinil v roke najprej klarinet, se je kmalu vrnil nazaj v zapor. Droga je bila mo\u010dnej\u0161a od njega in je obi\u010dajno zmagovala v nizih njegove \u017eivljenjske tekme. Ni\u010d bolje se ni godilo Artu Pepperju, pravzaprav celo slab\u0161e. Ko je bil leta 1961 zaradi stalnih problemov z drogo ponovno zaprt, ni bil prisoten na glasbeni sceni celih petnajst let, je pa Art k sre\u010di do\u017eivel dosti bolj\u0161i epilog, nemalo po zaslugi \u017eene Laurie, ki je bila njegov angel varuh v zadnjih letih njegovega \u017eivljenja, ko je posnel svoje najbolj\u0161e plo\u0161\u010de. Izstopa zlasti serija albumov za <em>Fantasy<\/em> oz. njihovo etiketo <em>Galaxy Records <\/em>z njegovih nastopov v klubu <em>Village Vanguard<\/em> &#8211; poslu\u0161ajte katero koli. Iz tega obdobja je na mojem repertoarju pogosto box z naslovom <em>Blues For The Fisherman<\/em>, ki ga zaradi pogodbenih omejitev sprva ni izdal pod svojim, temve\u010d pod imenom njegovega takratnega (bolgarskega) pianista <em>Milcha Levieva<\/em>.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Notes From A Jazz Survivor | Art Pepper Unmasked: The Symphony of Ones Turbulent Life\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/6Vtw3FTo6bc?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ce na lepem ni bilo ve\u010d sli\u0161ati za kakega glasbenika in je to trajalo ve\u010d let, ko ni nikjer nastopal, ko ni posnel nobene plo\u0161\u010de ali ko ni dal nobenega intervjuja, sta bili le dve mo\u017enosti, ali je umrl oziroma hudo zbolel, ali pa je bil zaprt v kak\u0161ni kaznilnici ali drugi posebni ustanovi, sanatoriju. Ko je po dolgih sedmih letih, ki so sledila predhodnemu vi\u0161ku slave, kon\u010dno prikorakal iz zapora tenor saksofonist <em>Gene Ammons<\/em>, ni bil ve\u010d tak kot pred tem. Kljub temu ga na za\u010detku 1970 let ljudje niso pozabili, saj je bil \u017ee od malih nog predestiniran na slavo kot nadarjen otrok odli\u010dnega boogie-woogie pianista <em>Alberta Ammonsa <\/em>iz Chicaga. Mojster balad, vodja zvezdni\u0161kih jam sessionov, na katerih je od sredine 1950 let naprej igral s Coltranom, Malom Waldronom in drugimi, je bil zvezda zalo\u017ebe <em>Prestige<\/em>. Verjetno ni njegove&nbsp; plo\u0161\u010de, ki je \u0161e nisem sli\u0161al, tako obo\u017eujem zvok njegovega tenor saksofona, \u0161e posebej v baladah.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Blue Velvet\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/UqXaGyD2nM4?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ne bom na\u0161teval cele plejade nesre\u010dnikov, ki so se spopadali z drogami, od najve\u010djih zvezdnikov, kot sta Miles in Trane ali pa Chet Baker in Billie Holiday, do \u0161tevilnih drugih, manj razvpitih ali celo malo znanih, a nadarjenih. Ironija usode je, da je bil za odvisnika, zasvojenega z drogami, razgla\u0161en <em>Eric Dolphy<\/em>, ki je bil vedno povsem \u00bb\u010dist\u00ab, saj ni pil niti alkohola. Ko se je zgrudil na koncertnem odru v Berlinu, so vzvi\u0161eni in predsodkov polni nem\u0161ki zdravniki predpostavljali, da je pred njimi umirajo\u010d \u010drn \u010dlovek pa\u010d \u0161e en d\u017eanki in ob tem spregledali, da bi bil lahko sladkorni bolnik, ki je do\u017eivel diabetolo\u0161ki \u0161ok. <a href=\"https:\/\/youtu.be\/mvv0EEzs4HE?si=wqkIkJzZ80NotGTM\">Eric Dolphy \u2013 Berlin Concerts<\/a>, prisluhnite njegovi izvedbi <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/HyCKMosJGv0?si=QyeCTy5_ZpBMtSUh\">God Bless The Child<\/a><\/em>. Ja, in bog pomagaj zdravnikom, ki so ga pustili umreti, namesto da bi mu pomagali z ustrezno obravnavo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"God Bless the Child\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/HyCKMosJGv0?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kje je meja med ljubeznijo in sovra\u0161tvom, kje pa med umorom in samoobrambo? Med resnico in la\u017ejo, dejstvom in utvaro, med priznanjem krivde in opravi\u010devanjem storjenega? Ker ve\u010dinoma niso sedeli zaradi posedovanja in u\u017eivanja drog, temve\u010d zaradi drugih konkretnih nasilnih dejanj, se postavljajo tak\u0161na neprijetna, a zelo umestna vpra\u0161anja pogosteje pri bluesmenih, ki so bili v kaznilnicah. In teh ni bilo malo, o \u010demer sem \u017ee pisal v prej\u0161njih kolumnah o bluesu. Leadbelly, Bukka White, Robert Pete Williams in \u0161tevilni drugi so bili zaporniki v zloglasnih kaznilnicah ameri\u0161kega juga, kjer je bilo od nekdaj veliko nasilja in droge <em>(<u><a href=\"https:\/\/youtu.be\/szGRsuK8MbM?si=XhsR5_4zxhUKsjmI\">Bukka White \u2013 Fixin&#8217; To Die Blues<\/a>)<\/u><\/em>. A bluesmeni so bili ve\u010dinoma podvr\u017eeni alkoholu, ne glede na to, ali je bilo to doma kuhano \u017eganje ali zapakirano v etiketirani steklenici oviti v papirnato vre\u010dko. Kako izgubi\u0161 razsodnost in v kak\u0161ne te\u017eave vse te lahko potegne ta teko\u010da droga, se je dobro zavedal <em>Howlin&#8217; Wolf<\/em>, ki je svojim muzikantom strogo prepovedal piti pred in med nastopom ter jih je krotil tudi s pripravljeno pi\u0161tolo (njegov kitarist na za\u010detku 1950 let <em>Pat Hare<\/em> je imel sre\u010do, da ga ni zadel, ko ga je preganjal med koruznimi polji ameri\u0161kega juga, saj je vedel, da jih lahko vse spravi v velike te\u017eave, \u010de ga ne bo imel pod kontrolo). Kako lahko in hitro vnetljivo ozra\u010dje za kaj takega je bilo tam, je dobro vedel tudi <em>Albert King<\/em>. V predalu avtobusa, s katerim so potovali po de\u017eeli, je imel vedno pi\u0161tolo. No, pi\u0161tolo je imel pri sebi tudi <em>Robert Pete Williams<\/em>, ko so ga v lokalu sprovocirali in napadli rasisti\u010dni lokalni belci iz Louisiane. Seveda je ustrelil (v samoobrambi), kako pa se naj druga\u010de ubrani?! Ja, in tukaj smo pri tistih bistvenih vpra\u0161anjih, kako so bili temnopolti prebivalci obravnavani, kako so ravnali z njimi, kako so jih zatirali, dr\u017eali v nevednosti in rev\u0161\u010dini, jih preganjali kot \u017eivali in jih pogosto po krivem obto\u017eene obe\u0161ali na drevesa <em>(<u><a href=\"https:\/\/youtu.be\/649wWWkW_1o?si=OcCUAQcClNwyqesV\">Billie Holiday \u2013 Strange Fruit<\/a><\/u>)<\/em>, jih izkori\u0161\u010dali, posiljevali njihove \u017eenske. \u010ceprav je bila rasna segregacija zakonsko odpravljena pred pol stoletja, se mi zdi, da \u0161e vedno ni povsod v celoti izkoreninjena in da se plazi nazaj skozi re\u017ee in odprtine v dana\u0161nji \u010das.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Billie Holiday - Strange fruit (lyric video) [HQ]\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/0K0vEq9RNZo?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V nasprotju s surovostjo \u017eivljenja v kaznilnicah, kjer vladata nasilje in zakon mo\u010dnej\u0161ega, se po drugi strani soo\u010damo s \u010dlove\u0161ko \u0161ibkostjo in nemo\u010djo ob primerih bolezenskih stanj. Med tak\u0161na lahko uvrstimo tudi tiste zgodbe nesre\u010dnih usod, ki jih povezujemo z ustanovami za du\u0161evno stanje, sanatoriji, ki so jim pogosto zelo grdo in povsem neprimerno rekli nori\u0161nice &#8211; umobolnica pa ni kaj dosti bolj\u0161i izraz za psihiatri\u010dno bolni\u0161nico, le malo manj surovo se morda komu sli\u0161i. A tam, ali na nevrologiji, se lahko znajdejo ne samo tisti nesre\u010dniki, ki se \u017ee rodijo s tako boleznijo, temve\u010d tudi povsem obi\u010dajni \u2013 \u00bbnormalni\u00ab, v\u010dasih celo izjemno inteligentni in nadarjeni ljudje, ki se jim je zaradi nenadnega dogodka (kot posledice iz\u010drpanosti, izgorelosti) povsem spremenilo \u017eivljenje.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Koko Taylor &amp; Willie Dixon - Insane Asylum\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/fq3QySTQlmI?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In poleg kaznilnic so prav te stigmatizirane ustanove tiste, ob katerih te najbolj presune raz\u010dlove\u010denje ljudi, ki so v njih; kako ravnajo z njimi, ne glede na razlog zakaj so se zna\u0161li tam. Naj omenim samo tri slavne jazzovske pianiste, ki so do\u017eiveli tak\u0161no tragi\u010dno izku\u0161njo spremembe (du\u0161evnega) zdravja, ki jim je povsem spremenila \u017eivljenje in omejila ali celo povsem onemogo\u010dila glasbeno ustvarjanje. <em>Bud Powell<\/em> iz prve polovice prej\u0161njega stoletja je bil genij, ki je kljub diagnosticirani shizofreniji usodno zaznamoval bebop ero. Sredi \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja je do\u017eivel \u017eiv\u010dni zlom <em>Mal Waldron<\/em> in zaradi mo\u017eganskih posledic povsem \u00bbpozabil\u00ab igrati. Par let je trajalo, da se je ponovno nau\u010dil igranja na klavir (iz poslu\u0161anja lastnih skladb) in se mu je po \u010dude\u017eu in trdem ter vztrajnem delu uspelo povsem izviti iz prime\u017ea posledic bolezni.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Mal Waldron &quot;All Alone&quot; Piano Solo\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/vFmpbd5ku4s?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Eden najve\u010djih pianistov prej\u0161njega stoletja <em>Keith Jarrett<\/em> je do\u017eivel dve zaporedni mo\u017eganski kapi in \u017ee deset let ne more ve\u010d igrati, ker ima povsem paralizirano eno polovico telesa. A kruta usoda mu je zaradi hudih zdravstvenih te\u017eav \u017ee sredi devetdesetih let prej\u0161njega stoletja, ko jih je \u0161tel 50, za pet let onemogo\u010dila nastopanje. Ko te zapu\u0161\u010da zdravje, se mu pogosto pridru\u017eijo ljudje \u2013 zakonci, prijatelji, znanci. Presunljiv je pogled na psihi\u010dno in fizi\u010dno zlomljenega \u010dloveka z \u017ealostnim pogledom, ki razodene brezupnost ter bole\u010dino njegovega srca in briljantnega uma, ki se lahko bo\u017eajo\u010de dotika klavirskih tipk le \u0161e z eno samo roko. V tem 81-letnem pianistu se pretaka slovenska kri njegove matere Irme, zato mu toliko bolj \u017eelim, da bi se \u0161e lahko vrnil na oder in delil z nami, navadnimi smrtniki, svoj izjemen talent.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Ellen David\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/CWjdp55aQJs?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Poslu\u0161am in razmi\u0161ljam \u2013 35 <\/p>\n","protected":false},"author":89047,"featured_media":32454,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[74],"tags":[],"class_list":["post-32448","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kolumna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32448","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89047"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=32448"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32448\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":32453,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32448\/revisions\/32453"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/32454"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=32448"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=32448"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=32448"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}