{"id":32520,"date":"2026-07-30T00:52:00","date_gmt":"2026-07-29T22:52:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32520"},"modified":"2026-07-27T22:53:22","modified_gmt":"2026-07-27T20:53:22","slug":"angeli-in-demoni-v-jazzu-miti-in-resnicnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32520","title":{"rendered":"Angeli in demoni v jazzu \u2026 miti in resni\u010dnost"},"content":{"rendered":"\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Ptah, the El Daoud - Alice Coltrane with Pharoah Sanders 1970 Full Album\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/BiMHewopOAY?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Angels And Demons At Play<\/em> je naslov ene zgodnej\u0161ih plo\u0161\u010d <em>Sun Raja<\/em> z njegovo intergalakti\u010dno zdru\u017ebo, Sun Ra And His Myth Science Orchestra, posneto 1956 in 1960 in izdano pri &nbsp;El Saturn Records. Njen naslov mi je ponudil izto\u010dnico za dana\u0161nje razmi\u0161ljanje, ki se bo glasbeno vrtelo okrog Egipta skozi naslove plo\u0161\u010d in skladb.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za nekatere &#8211; zelo redke &#8211; ljudi re\u010demo, da so \u00bbangeli\u00ab, poosebljenje dobrote, plemenitosti, nesebi\u010dnosti in notranje (sr\u010dne) lepote. S temi pojmi opisujemo tisto pozitivno v ljudeh, \u010dlovekove zna\u010dajske lastnosti, na katere smo lahko ponosni, ki nas osre\u010dujejo, notranje bogatijo in zaradi katerih imajo ljudje miren in spokojen spanec. A skorajda ni \u010dloveka, ki ne bi imel opravka tudi z demoni, nemirom in strahovi, ki motijo na\u0161 du\u0161ni mir in se invazivno \u0161irijo po poljanah na\u0161e podzavesti. Ni \u010dudno, da demoni, ti negativci, sovra\u017eniki dobrega v nas, zaposlujejo in preganjajo tudi glasbenike. Ti se spopadajo z njimi na razli\u010dne na\u010dine s pogosto nepredvidljivim izidom.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Demoni so neizogibni spremljevalci vsakokratne realnosti, zato jih sre\u010damo tudi v zgodovini starodavnih civilizacij, ki so v fokusu zanimanja tistih, ki bi radi poznali in razumeli svet in ljudi. Zgodovina je silno zanimiva, a (teme \u00bbStare civilizacije \u2026 za nove generacije\u00ab) je \u0161olniki praviloma ne znajo predstaviti na privla\u010den na\u010din, zato mlade bolj odbija kot privla\u010di. Ena od takih atraktivnih mo\u017enosti seznanjanja z njo bi lahko bila glasba, saj so \u0161tevilne avtorje poleg eksoti\u010dnih de\u017eel pritegnile zlasti stare civilizacije, tuje religije, verovanja, miti in dejstva, preroki in mistiki, vladarji in vojskovodje, misleci in jasnovidci, pu\u0161\u010davniki in mesije, bo\u017eanstva in svetniki, junaki in gre\u0161niki.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Te teme pogosto sre\u010damo tudi v glasbi. Redkeje opredeljujejo celoten opus ali usmeritev nekega glasbenika in njegovega kroga istomi\u0161ljenikov, pogosteje jih zasledimo kot del korpusa, ko na neki to\u010dki odslikavajo obdobje umetnikovega razmi\u0161ljanja, interese, obsesije, druga\u010dnega zvo\u010dnega odziva na stvarnost in okolje, ki nas obdaja, in je praviloma v povsem drugi dimenziji od predstavljene na umetnikovi kreaciji. Kruto realnost kaoti\u010dnega bivanja tukaj in zdaj lahko umetnik izrazi na razli\u010dne na\u010dine, z realisti\u010dnim apostrofiranjem groze in bede v \u010drno-beli odslikavi ali z iluzijo vesoljne harmonije in absolutne lepote v mnogoterih barvah in odtenkih.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Rev Robert Wilkins Prodigal Son Live @ Newport 1964\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/W2GKBWSTSBg?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zanimivo je, da so angeli, svetniki in bo\u017eanstva tema, ki jo le izjemoma sre\u010damo v bluesu, saj je v miselnem svetu \u010drnske populacije ameri\u0161kega juga obstajala kot britev ostra lo\u010dnica med bluesom in gospelom. Blues kot odslikava tuzemskega bivanja v vseh niansah je veljal za <em>\u00bbdevils music\u00ab<\/em> in \u010de si prodal du\u0161o hudi\u010du, ne bo\u0161 na\u0161el miru in odre\u0161itve, ko bo pri\u0161la ura slovesa in selitve tja gor. Zgovorna je reakcija matere teksa\u0161kega bluesmana <em>Lightnin Hopkinsa<\/em>, ki se ni hotela niti dotakniti (ku\u017enega) denarja, ki ji ga je (uspe\u0161ni in \u00bbbogati\u00ab) sin ob obisku doma\u010dije in sorodnikov \u017eelel stisniti v dlan, saj je bil denar \u00bbumazan\u00ab, zaslu\u017een na nedostojen na\u010din, z igranjem kitare v alkoholni omami za zabavo brezbo\u017enemu in razvratnemu hudi\u010du. Kako mo\u010dno zasidrano je bilo to prepri\u010danje, pri\u010da primer odli\u010dnega kitarista <em>Roberta Wilkinsa<\/em>, ki je po spreobrnitvi v vero postal pridigar \u2013 \u010dastiti &#8211; in kot <strong><em>Reverend Robert Wilkins<\/em><\/strong> <em>(Memphis Gospel Singer)<\/em> tri desetletja igral izklju\u010dno gospel. Ko so ga v \u010dasu blues revivala na za\u010detku 1960 let ponovno \u00bbodkrili\u00ab je imel v svojem repertoarju izklju\u010dno cerkvene in nabo\u017ene teme, \u0161ele s\u010dasoma je s te\u017eavo popustil in tu in tam zaigral kaj drugega. Takih primerov ni malo, a najbolj znana sta najbolj\u0161i med <em>gospel street singerji<\/em> kitarist <em>Blind Willie Johnson<\/em> in drugi znani oznanjevalec vere <em>Blind Gary Davis<\/em>. Skratka, cerkev in nebesa kot obljubljena de\u017eela so rezervirani le za prepri\u010dane vernike, za ostale pa <em>\u00bbburning hell\u00ab<\/em>. Droga ne dela razlike med vernimi in nevernimi (z izjemo tiste iz znanega reka \u00bbreligija je opij za ljudstvo\u00ab), med bogatimi in revnimi, kot tudi ne med bluesom in jazzom, v katerem najpogosteje sre\u010damo na enem mestu vse tisto, kar je bilo v\u010dasih drugje strogo lo\u010deno.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ne presene\u010da, da uvodoma na\u0161teta plejada zadev najde najve\u010d prostora v jazzu na polju duhovnosti, zaobjete v danes tako opevanem spiritualnem jazzu. To je aktualni trend, ki pa ni ravno nekaj povsem novega. Ker sem o predstavnikih te usmeritve \u017ee pisal <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=29732\">v eni predhodnih kolumen o sodobnem spiritualnem jazzu<\/a>, bom tokrat izpostavil \u0161e par starej\u0161ih plo\u0161\u010d, ki jim zob \u010dasa nikakor ne pride do \u017eivega, saj so tako dobre.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ce so nekatere plo\u0161\u010de ciljale vi\u0161je in \u0161ir\u0161e k drugim planetom in civilizacijam (kot recimo Sun Rajevo intergalakti\u010dno popotovanje v celotnem opusu tega nadarjenega posebne\u017ea), se jih ve\u010dina osredoto\u010da na mitolo\u0161ka bo\u017eanstva starih ljudstev in civilizacij. <strong><em>Alice Coltrane<\/em><\/strong> ima opraviti z enimi in drugimi. Njen prvi odmik v to smer je bila plo\u0161\u010da <em><u><a href=\"https:\/\/youtu.be\/BiMHewopOAY?si=56CKkaiSHQiuOIC5\">Ptah, The El Daoud<\/a><\/u><\/em>, ki izstopa z ve\u010d razlogov. Eden je skladba <em>Blue Nile<\/em>, ki razkrije, da se je na svojem spiritualnem potovanju k Indiji najprej posve\u010dala prou\u010devanju staroegip\u010danske kulture. \u010ce v skladbi <em>Blue Nile<\/em> osupne z izvirnostjo in harmoni\u010dnim bogastvom na harfi, pa je skladba <em>Turiya And Ramakrishna<\/em> primer pianisti\u010dne briljance in glasbeni\u010dine izjemne senzibilitete ter povezanosti z \u00bbblue\u00ab tradicijo\/koreninami. Na saksofonu in flavti sta <em>Pharoah Sanders <\/em>in<em> Joe Henderson<\/em>, s slednjim prvikrat sodelujeta na tej plo\u0161\u010di iz leta 1970. Sanders je v naslednjih desetletjih postal \u00bbfaraon\u00ab spiritualnega jazza, nemalo po zaslugi sodelovanja z Alice Coltrane. Njena skladba <em>Blue Nile<\/em> je postala ena od tistih, ki jo najpogosteje interpretirajo vsi, ki bi nas radi danes prepri\u010dali, da je v njihovi muziki nekaj ve\u010d \u2013 ob\u010dutljiva du\u0161a in k duhovnosti naravnana zavest.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"The Jazz Trio - Images of Ancient Egypt\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/LT2SjRLLqSg?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ce smo \u017ee pri starem Egiptu, je to idealna prilo\u017enost za tokratno razodetje \u0161ir\u0161i javnosti gotovo povsem neznane plo\u0161\u010de, ki me je prijetno presenetila, ko sem pred leti naletel nanjo. Njen naslov je <em>The Jazz Trio \u2013 Images Of Ancient Egypt<\/em>. Saksofonist<strong> <em>Raimonds Raubi\u0161ko<\/em><\/strong><em> <\/em>(1939 \u2013 2000) je izstopajo\u010de ime te zasedbe na vinilki, ki je iz\u0161la leta 1984 pri ruski gramofonski zalo\u017ebi <em>Melodija<\/em>. Le zakaj ne vemo za tega izjemnega glasbenika iz Latvije, \u010deprav je bil eno prvih in vodilnih imen v svoji domovini Latviji? (K sre\u010di je posnetek dosegljiv na YouTubu.) Ob njem se spomnim tudi na\u0161ega rojaka iz iste generacije <em>Toneta Jan\u0161e<\/em> in pomislim, da bi si pravzaprav oba z <em>Raimondsom Raubi\u0161kom <\/em>zaslu\u017eila precej ve\u010djo mednarodno prepoznavnost. Tak\u0161ni talentirani posamezniki prav v ni\u010demer ne zaostajajo za glasbeniki z zahoda, ki jih tako radi nekriti\u010dno malikujemo, \u010deprav ne dosegajo nivoja njihovega igranja. Ali samo zato, ker so iz biv\u0161ih komunisti\u010dnih dr\u017eav? Ker prihaja nekaj najbolj vznemirljivih glasbenikov sodobnega jazza iz tega konca (glasbeno neupravi\u010deno prezrtega) sveta, vzhodne Evrope, jim bom moral ob priliki nameniti kako kolumno, saj se mi&nbsp; zdi, da so vse premalo znani vesoljnemu jazz ob\u010destvu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">No, pa saj nismo sli\u0161ali in seveda ne moremo do posnetkov \u0161e koga, ki sem ga med poslu\u0161anji mno\u017eice najrazli\u010dnej\u0161ih posnetkov povsem slu\u010dajno spoznal in ki izstopa kot odli\u010den glasbenik. Eden takih, ki ga boste prav tako na\u0161li le na eni sami dosegljivi plo\u0161\u010di (pod njegovim imenom), ki pa ga, \u017eal, ne predstavi v najbolj\u0161i lu\u010di, je nem\u0161ki saksofonist <em>Gustl May(e)r<\/em>. V uho mi je padel neko\u010d ob poslu\u0161anju muzike nem\u0161kega kitarista <em>Volkerja Kriegla<\/em>. No, in zdaj se vpra\u0161am, kako naj kdo sploh izve za koga od njih, ko v \u010dasu preto\u010dnih platform dobite le zvok, umanjka pa <em>\u00bbpakovanje\u00ab<\/em>, t. j. ovitek s podatki kot osnovo za raziskovanje in nadaljnje spoznavanje glasbe in ustvarjalcev. Pa kdo se ima sploh \u0161e \u010das posve\u010dati bolj temeljitemu poslu\u0161anju in konzumiranju dobrin v \u010dasu masovne produkcije in nekriti\u010dnosti? \u010ce me spomin ne vara, je njegovo briljantno igranje ohranjeno tudi na (video?) posnetku zasedbe Embryo (na YouTube), ko se jim je pridru\u017eil na nekem nastopu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"A FLG Maurepas upload - Mtume - Sais - Spiritual Jazz\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/CgCMma6a8AY?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V vsem ni vedno treba iskati nekega globljega smisla in si domi\u0161ljati, da si naletel na zlato \u017eilo, \u010de je kaj druga\u010dno od vsega ostalega. Niso se ravno vsi glasbeniki poglobljeno ukvarjali z zgodovino starega Egipta in njihovimi piramidami, faraoni, kraljicami, sve\u010deniki in \u0161tevilnimi mitolo\u0161kimi figurami, simboli, pomeni, zgodbami, verovanji in izro\u010dili. Raubi\u0161kova plo\u0161\u010da je namre\u010d pri\u0161la do svojega po starem Egiptu \u00bbdi\u0161e\u010dega\u00ab naslova zgolj po spletu naklju\u010dja, ko so se \u0161alili okrog vzdevka njihovega kolega, ki je bil foneti\u010dno sli\u0161ati podobno kot Egipt. V glavnem, iz \u010diste zezancije v studiu je nastala resna plo\u0161\u010da. Ob tem mi spomin presko\u010di na studio Radia \u0160tudent sredi 1970 let na dan obiska mar\u0161ala Tita v Litostroju, ko je po podobni formuli trenutnega navdiha iz \u010distega zezanja in provokacije nastal \u00bbresen\u00ab politi\u010dni problem, zaradi katerega sta imela avtorja kar nekaj sitnosti. Ah, ti spomini na bolj ali manj resne in hecne stvari, pa na pogum, objestnost in \u0161e kaj, kar nas je \u00bbkrasilo\u00ab v mladih letih.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ne vem v kak\u0161ne globine je segalo poznavanje egiptologije tolkalca, ki ga poznamo pod imenom <em>Mtume<\/em>. A njegova najbolj znana skladba <em><u>Sais<\/u><\/em> nosi podnaslov <em>Egypt<\/em>. Izvajalo jo je ve\u010d znanih jazzistov od pianista <em>Lonnieja Listona Smitha<\/em> (ki jo je posnel prvi, saj jo je njen avtor, kongoist <em>James Mtume<\/em> vklju\u010dil na svoj album <em><u>Rebirth Cycle<\/u><\/em> \u0161ele leta 1977) in <em>Sonnya Rollinsa<\/em> do <em>Chipa Wickhama<\/em> iz sedanje generacije nadarjenih evropskih jazzistov. No \u2026 in ko prisluhnete izvedbi Mtumejeve zasedbe iz leta 1977 se lahko vpra\u0161ate, zakaj \u017ee se komu danes zdi <em>Kamasi Washington<\/em> nekaj posebnega? Odgovor ni enozna\u010den, a potrjuje se tista o \u00bbdeja vu\u00ab \u2026 kot pravzaprav mnogokrat.&nbsp; Ni\u010d slabega o tem, samo o izvirnosti pa res ni treba govoriti zraven.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Lonnie Liston Smith And The Cosmic Echoes - Astral Traveling (Full Album Remastered)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/nhTP2p6u1uM?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pianista <em>Lonnieja Listona Smitha<\/em> se spomnimo z najbolj\u0161ih plo\u0161\u010d <em>Gata Barbierija <\/em>(npr. <em>Bolivia<\/em>), pa iz sodelovanja s <em>Pharoah Sandersom <\/em>na za\u010detku sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja. Toplo pa priporo\u010dam njegovo plo\u0161\u010do z naslovom <em><u><a href=\"https:\/\/youtu.be\/nhTP2p6u1uM?si=HA_lnK68E9f0B4hl\">Astral Traveling<\/a><\/u><\/em>.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Tauhid<\/em> iz leta 1967 pa je Sandersova prva plo\u0161\u010da za zalo\u017ebo <em>Impulse! Records<\/em>, na kateri je tudi celostranska skladba z naslovom &nbsp;<em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/vkHIjQZYTqM?si=IDY4DNH76AMG61z6\">Upper Egypt &amp; Lower Egypt<\/a><\/em>, ki je bila prav tako dele\u017ena \u0161tevilnih interpretacij. Ker je izvirnik le izvirnik, mu prisluhnimo \u2026 \u0161e zlasti zato, ker po \u0161estdesetih letih \u0161e vedno zveni tako sve\u017ee in sodobno, kot da bi bil med preteklostjo in sedanjostjo vzpostavljen ena\u010daj, ali most med njima, po katerem se prelivata\/prena\u0161ata modrost (izku\u0161nja) \u010dasa in (neminljiva) lepota ve\u010dnosti.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Pharoah Sanders - Upper Egypt &amp; Lower Egypt\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/vkHIjQZYTqM?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Poslu\u0161am in razmi\u0161ljam \u2013 36<\/p>\n","protected":false},"author":89047,"featured_media":32522,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[74],"tags":[],"class_list":["post-32520","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kolumna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32520","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89047"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=32520"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32520\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":32521,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32520\/revisions\/32521"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/32522"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=32520"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=32520"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=32520"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}