{"id":32602,"date":"2026-08-13T00:13:00","date_gmt":"2026-08-12T22:13:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32602"},"modified":"2026-08-13T12:59:52","modified_gmt":"2026-08-13T10:59:52","slug":"jazz-za-zelezno-zaveso","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32602","title":{"rendered":"Jazz za \u017eelezno zaveso"},"content":{"rendered":"\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Halb Sirp (Bad Sickle)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/Ng_7UhxdAVc?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Septembra bo pri zalo\u017ebi <strong><em><a href=\"https:\/\/jazzmanrecords.co.uk\/\">Jazzman<\/a><\/em><\/strong> iz\u0161la sicer \u017ee naslednja izdaja nadaljevanke kompilacijskih albumov s skupnim naslovom <strong><em><a href=\"https:\/\/spiritualjazz.bandcamp.com\/album\/spiritual-jazz\">Spiritual Jazz<\/a><\/em><\/strong>, a zaenkrat zadnja<strong>, <\/strong>osemnajsti<strong> <\/strong>del<strong>,<\/strong> postre\u017ee jazz iz socialisti\u010dnega bloka na dveh dvojnih albumih naslovljenih <em>Behind The Iron Curtain<\/em> <em>(Esoteric, Modal And Progressive Jazz From Central &amp; Eastern Europe (1962-1988)<strong> \u2013 <a href=\"https:\/\/spiritualjazz.bandcamp.com\/album\/spiritual-jazz-18-behind-the-iron-curtain-part-1\">Part 1<\/a> and <a href=\"https:\/\/spiritualjazz.bandcamp.com\/album\/spiritual-jazz-18-behind-the-iron-curtain-part-2\">Part 2<\/a><\/strong><\/em><strong>)<\/strong>. \u0160tevilni zahodnjaki so bili presene\u010deni \u017ee nad tem, da se je v socializmu sploh igralo jazz. Pravi \u0161ok je sledil, ko so ugotovili, kako zelo dober jazz in odli\u010dni glasbeniki so tam doma. Tudi nekaj meni ljubih izvajalcev je uvr\u0161\u010denih na zgoraj omenjenem izboru<strong> <\/strong>iz obdobja od \u0161estdesetih do osemdesetih let prej\u0161njega stoletja. Oba dvojna albuma priporo\u010dam v poslu\u0161anje, da si boste poiskali za za\u010detek tiste, ki vam bodo sedli v uho \u017ee ob prvem poslu\u0161anju. Med njimi so tudi <em>Tone Jan\u0161a<\/em>, <em>Aladar Pege<\/em> in <em><u>Zbigniew Namyslowski<\/u><\/em>, o katerih sem \u017ee pisal, zato se bom tokrat posvetil nekaterim drugim, ki so ve\u010dinoma snemali po tem \u010dasovnem okviru.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Mad\u017earska in Poljska sta dve veliki de\u017eeli z dolgo zgodovino, bogato kulturo, spreminjajo\u010dimi se velikimi zemljevidi v razli\u010dnih obdobjih in seveda zelo talentiranimi umetniki. Tokrat se bom osredoto\u010dil na nekaj izstopajo\u010dih posameznikov, ki so pomembno zaznamovali jazzovsko sceno v njihovi domovini, a je njihovo ime mo\u010dno odmevalo tudi preko meja okolja, iz katerega izhajajo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Akosh Szelev\u00e9nyi Ensemble - Pannonia\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/7BQDzZ-PNM0?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Panonski svet specifi\u010dno odzvanja v glasbah celotnega podro\u010dja, ki ga je v prazgodovini zalivalo morje, od katerega je ostal le \u0161e Balaton, \u010de ne omenjam \u0161tevilnih manj\u0161ih jezer in jezerc. Ne\u017enost in melanholija mehkih, blagih du\u0161 dobrohotnih Prekmurcev je prisotna v muziki <em>Mi\u0161ka Baranje<\/em> in njegovih muzikantov<strong>.<\/strong> Cimbale enako oto\u017eno zvenijo v Vojvodini, prav tako kot v domovini \u010darda\u0161a, kot antipod ognjevitosti in strasti istih ljudi, po katerih se pretaka duh iste mentalitete. Slovanska du\u0161a, mila in ognjevita, se kri\u017ea s preprosto in zapleteno cerebralno krajino tudi v jazzu sodobnikov, ki sodijo med najbolj\u0161e eksponente dana\u0161njega evropskega jazza.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kaj bi danes igral Coltrane<strong>,<\/strong> se pogosto spra\u0161ujem, \u0161e zlasti, \u010de pomislim, da je bila njegova muzika vsakih toliko let nekaj povsem drugega od tistega, kar je delal le par let prej. Najbolj radikalna premena se je zgodila tik pred njegovo smrtjo, in danes te njegove muzike iz zadnjih dveh let prakti\u010dno ne morem ve\u010d poslu\u0161ati. Takrat se je ta glasbeni genij, kot stalni iskalec ne\u010desa novega in druga\u010dnega, zdel delu njegovih obo\u017eevalcev pred \u010dasom, a mu nekateri njegovi dolgoletni sodelavci niso ve\u010d mogli (ali hoteli) slediti. A spremembe v razvoju se ne dogajajo le glasbenikom, temve\u010d tudi poslu\u0161alcem. Morda sem pa jaz zdaj za \u010dasom in ne razumem (niti se no\u010dem ve\u010d s tem truditi) ve\u010d tistega, kar sem se svoj \u010das trudil razumeti? Najbr\u017e se del odgovora skriva na obeh plateh.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Akosh-S. Unit+ 1999 : F\u00f6ldeken\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/g1lQGLRCOcI?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Z isto dilemo se sre\u010dam vedno, ko poslu\u0161am mad\u017earskega saksofonista<em>Akosha Szelevenyija<\/em>. V Franciji so ob prelomu tiso\u010dletja evfori\u010dno trdili, da je on nekaj najbolj\u0161ega, kar se je lahko zgodilo francoskemu jazzu (ki je izbral Francijo za svoj domicil in si tam ustvaril renome kot eden najbolj\u0161ih<strong>)<\/strong>. A z razpadom te (ve\u010dinsko francoske) zasedbe, ki je ustvarila serijo odli\u010dnih albumov (<em>Panonia<\/em>, <em>Eletter<\/em>, <em>Lenne<\/em>, <em>Vetek<\/em>, <em><u>Omeko<\/u><\/em> in drugih), je bil tudi konec mojega neomajnega navdu\u0161enja nad njegovim muziciranjem. Zakaj? Miles Davis je neko\u010d dejal, da je bistvo muzike v emocijah, v ob\u010dutenju, v srcu in to je tisto, kar se te dotakne. Eksperimentiranje (sicer tehni\u010dno odli\u010dno podkovanih instrumentalistov) brez vsebine (zgodbe \u2013 ob\u010dutenja) in forme je pogosto le samemu sebi namen in v ve\u010dje zadovoljstvo glasbenikom samim kot publiki. Ampak, ali se res lahko povsem po\u017evi\u017ega\u0161 na ljudi, na ob\u010dinstvo, saj avtorji \u2013 umetniki vendarle pi\u0161ejo, igrajo in slikajo za njih? Proizvodnja in kohabitacija razli\u010dnih neobi\u010dajnih zvokov v interakcijah \u0161e tako nadarjenih posameznikov pa je predvsem stvar izvirnosti, ki obi\u010dajno nima v sebi ni\u010d drugega, razen tega (je pa druga\u010dna!). A ta druga\u010dnost za vsako ceno je pogosto pogubna, \u010de vodi v slepo ulico in \u010de od tam ni ve\u010d vrnitve. Tako da upam, da bo novi (nori) Akosh enkrat spet sre\u010dal tistega starega Akosha (ko se bo odlepil od Aylerja in <strong>se <\/strong>spet vrnil k Coltranu iz \u010dasa njegovega legendarnega kvarteta v za\u010detku \u0161estdesetih). Do takrat pa so moja izbira njegove zgoraj na\u0161tete plo\u0161\u010de.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Dresch Quartet a magyar kult\u00fara napj\u00e1n\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/RWXIA4rZW7I?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pri Akoshu me navdu\u0161ita njegova eruptivna impulzivnost in ognjevita strast, ki te posesata v vrtinec turbulenc mogo\u010dne skupinske igre. A Akosh S. (Unit) je bil meteor, ki je priletel v orbito in se razblinil, medtem ko je njegov starej\u0161i mad\u017earski kolega <em>Mihaly Dresch<\/em> stalnica kot dobro utirjeni planet v kozmosu, ki zasleduje svojo pot \u017ee pol stoletja. Na Drescha sem postal pozoren pred desetletji, ko je \u0161e igral v kvintetu pianista <em>Karolyja Binderja<\/em>. Danes izstopa tudi po tem, da je v svojo aktualno jazz zasedbo vklju\u010dil cimbalonkot enakovreden instrument (porinil ga je celo v ospredje). Ta s specifi\u010dnim zvokom poskrbi za prepoznavo in navezavo na melos tipi\u010dne mad\u017earske folklore. Cimbalona ne sli\u0161im kot tradicionalnega nosilca (izpovedovalca) melodije, ampak kot sol in poper v peko\u010di teksturi te mad\u017earsko obarvane kombinacije tradicije in sodobnosti, ki se lepo prepletata. Angle\u0161ko jazzovsko ob\u010dinstvo je razvajeno in kriti\u010dno, a je svoje navdu\u0161ujo\u010de odobravanje dobr<strong>e<\/strong> muzik<strong>e<\/strong> izpri\u010dalo tudi po koncertu Mihalyja Drescha v Londonu pred nekaj leti. Prav tam posneti koncertni album <strong><em><u><a href=\"https:\/\/dreschquartet.bandcamp.com\/album\/live-in-london\">Mihaly Dresch Quartet \u2013 Live In London (Morotva Records, 2024)<\/a><\/u><\/em><\/strong> je tisti, ki ga najbolj toplo priporo\u010dam.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"F\u00e9rfi\u00e9nek (Live in London)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/qDEcGLYIZOc?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V\u010dasih smo te\u017eko pri\u0161li do posnetkov vzhodnoevropskih glasbenikov, danes ni ve\u010d tako. K temu je znatno prispevalo predvsem v osemdesetih letih porojeno zanimanje za etno glasbo. Spomnimo se navdu\u0161enja nad ve\u010dglasnim petjem \u017eenskega <em>Tria Bulgarka<\/em> ali pa srbskih truba\u010dev. So\u010dasno so se prebijala iz anonimnosti tudi imena izjemnih instrumentalistov iz teh socialisti\u010dnih de\u017eel. Tak\u0161na sta bolgarska klarinetist <em>Ivo Papasov<\/em> in mojster na kavalu <em><u>Teodosii Spassov<\/u><\/em>. Ta je sicer manj znan, poznamo pa ga iz sodelovanja z<em> Vlatkom Stefanovskim <\/em>v projektu <em>Balkan Horses<\/em>.Ustvarjalnost ve\u010dine od njih je bila mo\u010dno vpeta v tradicionalno izro\u010dilo ljudske glasbe; tak primer je tudi zasedba <em><u>Ikadem Orkestar<\/u><\/em>. \u010cudoviti \u017eenski vokali navdu\u0161ijo vedno \u2013 bodisi v solisti\u010dni, bodisi v skupinski izvedbi, ko se prepletajo v hipnoti\u010dni ekstazi. V mojem CD predvajalniku sta pogosto izjemno zanimivi in raznoliki plo\u0161\u010di <em>Welkya<\/em> in <em>Vera<\/em> Teodosiija Spassova. Pianist <em>Milcho Leviev<\/em> pa je svetovno najbolj znan jazzist iz Bolgarije, ki si je ustvaril ime v orkestru <em>Dona Ellisa<\/em> v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja. <em><u>Bulgarian Bulge<\/u><\/em> je njegova prepoznavna skladba iz tistega \u010dasa, ki jo ponujam v treh razli\u010dnih izvedbah<strong>;<\/strong> avtorjevi, Don Ellisovi in Vivi Vassileve na marimbi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Milcho Leviev: Bulgarian Boogie\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/B0UV1TaC_mk?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Don Ellis - Bulgarian Bulge Live at the Concord Jazz Festival 1969\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/3_kQ8yXpUPc?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Leviev: Bulgarian Boogie | Vivi Vassileva &amp; Die Nachtkapelle\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/N5KmZE2aJWs?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Preambiciozno bi bilo poskusiti v eni sami kolumni predstaviti celotno sliko jazzovskega dogajanja v vzhodni Evropi. V prej\u0161nji sem tako izpostavil <em>Raimondsa Raubi\u0161ka<\/em> iz Latvije, v nekaj predhodnih pa mimobe\u017eno tudi nekaj Rusov in drugih, ki so gostovali pri nas, na jazz festivalu Ljubljana (beri kolumno <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=30222\">Poslu\u0161am in razmi\u0161ljam &#8211; 7<\/a>) in na drugih zahodnoevropskih odrih. S\u010dasoma se bo sestavila celovitej\u0161a slika, h kateri je kar nekaj podob prispevala tudi zalo\u017eba <em>ECM<\/em>. \u010ce\u0161ki tandem <em>Jiri \u0160tivin \/ Rudolf Da\u0161ek<\/em> se je z dueti flavte in kitare prebil iz lokalnega okolja prav s pomo\u010djo te pomembne nem\u0161ke zalo\u017ebe, ki je tudi sicer izdatno pripomogla k mednarodni slavi poljskih jazzistov. Kaj pa kitarist (Jaroslaw) Jarek \u015amietana, ste \u017ee sli\u0161ali zanj?<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poljska se ni zna\u0161la v mojem fokusu zgolj zaradi jazzovske scene, temve\u010d \u0161e bolj zaradi revolta in ve\u010d poskusov oboro\u017eenega upora njihovega ljudstva \u2013 zlasti delavcev in \u0161tudentov (\u017ee leta 1971) proti sovjetski prisotnosti in zatohlosti sistema, ki je \u0161tiri desetletja du\u0161il ta narod. In ta narod, njegovo delavstvo pod vodstvom sindikata Solidarnost, je izbojeval prvo in najpomembnej\u0161o zmago v dokon\u010dnem sesutju sovjetske nadvlade v vzhodni Evropi. Ja, na Poljskem so se dogajale zanimive in pomembne re\u010di, po katerih so se razlikovali od sosednjih dr\u017eav.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Piekna Lola, Kwiat Polnocy (Remastered 2025)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/dqG91pY7a6k?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V okviru obravnavane teme dana\u0161nje kolumne, je gotovo potrebno povedati, da Var\u0161ava na jazz festivalu <em><a href=\"https:\/\/adamiakjazz.pl\/\">Jazz Jamboree<\/a><\/em> \u017ee od leta 1958 dalje predstavlja ustvarjalnost tovrstne glasbe in da je ta festival med najstarej\u0161imi v Evropi. V arhivih njihovega nacionalnega radia, <a href=\"https:\/\/www.polskieradio.pl\/\">Polskie radio<\/a>, se zbirajo posnetki vseh nastopajo\u010dih, ki jih redno predvajajo in tudi izdajajo na plo\u0161\u010dah. Njihova nacionalna gramofonska zalo\u017eba <em><a href=\"https:\/\/polskienagrania.com.pl\/\">Muza Records<\/a><\/em> je sistemati\u010dno izdajala te posnetke in tako lahko danes dobimo celovit vpogled v vse, kar se je tam dogajalo. Pri 37 letih tragi\u010dno preminuli pianist <em><u>Krzysztof Komeda<\/u><\/em>ostaja legendarna figura poljskega jazza tudi kot avtor filmske glasbe za zgodnje filme <em>Romana Polanskega<\/em>. Med njegovimi plo\u0161\u010dami omenimo&nbsp; album <em>Astigmatic <\/em>iz leta 1965, ki ga je posnel \u0161tiri leta pred smrtjo. Na njem sli\u0161imo tudi kasneje mednarodno uveljavljenega trobenta\u010da <em>Tomasza Stanka<\/em>, ki je snemal tudi za ECM. V katalogu te cenjene nem\u0161ke zalo\u017ebe najdemo tudi nekaj plo\u0161\u010d priznanega saksofonista <em>Tomasza Szukalskega<\/em>. Najdemo ga tudi na posnetkih drugega znanega poljskega saksofonista <em><u>Zbigniewa Namyslowskega<\/u><\/em>, ki je tudi znanec z na\u0161ih jazzovskih odrov. Njegov album <em>Winobranie<\/em> sem \u017ee izpostavil med njegovo bogato diskografijo, iz za\u010detka kariere pa so posnetki na albumu <em><u>Lola<\/u><\/em>. Pevko <em>Urszulo Dudziak<\/em> smo spoznali iz sodelovanja z mo\u017eem violinistom <em>Micha\u0142om<\/em> <em>Urbaniakom<\/em>. Najpomembnej\u0161i sodobni jazzovski violinist <em>Zbigniew Seifert<\/em>, ki je bil prav tako Poljak, pa sodi med pe\u0161\u010dico mojstrov tega v jazzu redkega instrumenta, o katerih bom povedal kaj ve\u010d ob drugi priliki, ko bo govora o instrumentih, ki jih poredko sre\u010damo v jazz zasedbah, \u010deprav so v drugih \u017eanrih med nepogre\u0161ljivimi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Zbigniew Seifert and Philip Catherine\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/xyD1AGw6U0s?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ob tako razviti jazzovski sceni, nas ne more presenetiti, da je bilo njihovo ob\u010dinstvo pravzaprav privilegirano, ko so&nbsp; leta 1987 v Var\u0161avi lahko videli in sli\u0161ali nastopiti legendarno <em>Alice Coltrane<\/em> na enem njenih redkih nastopov v \u017eivo. Je morda \u00bbduh\u00ab tega nastopa v njihovi bli\u017eini bil tisti, ki je vplival na glasbeno pot in usmeritev dveh glasbenic, ki sta se \u0161olali na Poljskem? Leta 1979 rojena ukrajinska harfistka <em>Alina Bzhezhinska<\/em> je namre\u010d pre\u017eivljala formativna leta prav na Poljskem, kjer se je leta 1990 rodila tudi danes popularna pianisti\u010dna zvezdnica Hania Rani(szewska)? Tako kot je bil John Coltrane dobri dve desetletji prej vzornik \u0161tevilnim mladim glasbenikom, ki so se v vzhodni Evropi tudi s free jazzovsko glasbo upirali tiraniji enoumja in hlepeli za svobodo\u2026ki je pri\u0161la nekaj let pozneje, ko so poru\u0161ili Berlinski zid in so se kot lego kocke za\u010deli podirati \u0161e zadnji zidaki t. i. \u017eelezne zavese. &nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Alice Coltrane - Lonnie&amp;apos;s Lament (Jazz Jamboree, 1987)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/uk5BBo3wX9s?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Poslu\u0161am in razmi\u0161ljam \u2013 37 <\/p>\n","protected":false},"author":89047,"featured_media":32603,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[74],"tags":[],"class_list":["post-32602","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kolumna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32602","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89047"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=32602"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32602\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":32627,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32602\/revisions\/32627"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/32603"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=32602"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=32602"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=32602"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}