<\/p>\n\n\n\n
Pred koncertom Boba Dylana v Sto\u017eicah 9. novembra 2026<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n Neskon\u010dna turneja, na kateri naj bi Bob Dylan<\/em><\/strong> preizpra\u0161eval svojo avtorsko in izvajalsko \u017eilico vse tam od konca osemdesetih let, je seveda zgolj mit: Dylan je, kot je sam povedal, \u010detudi nekoliko sarksti\u010dno, song and dance man<\/em>, in to pravzaprav dr\u017ei: njegov forte je pisati pesmi in jih v glasbeni podobi podajati na odru. Nikoli ni bil Fred Astaire, ki poje One For My Baby<\/em>, tudi Sinatra ne, ki se znajde osamljen ob jutranjem svitu, pa tudi Byron ne, da bi se razhajal mol\u010de in v solzah, je pa lahko bil sinteza vseh treh, mo\u017e, ki ga mo\u010d besed ni nikoli zapustila, je pa prav dobro vedel, kak\u0161no odgovornost prina\u0161a s sabo kulturna dedi\u0161\u010dina, v katero je bil rojen. Morda so se zato nekateri zmrdovali, ko je v osemdesetih privzel podobo in opravo \u0161tadionskega rokerja, ko je \u0161e prej, konec \u0161estdesetih, o\u010drtaval nashvillsko panoramo in ko je konec sedemdesetih povedal, da mu je Jezus dejal, naj mu sledi. Vse to je bil in \u0161e vedno je del njegove persone, kot tudi medbesedilnost, pesni\u0161ka lastnost, ki jo imajo za plagiatorstvo, gre pa v resnici za izvirno poubesedovanje zgodovine.<\/p>\n\n\n\n Dylan je pri nas bil \u017ee ve\u010dkrat in njegovih nastopov se spominjamo na razli\u010dne na\u010dine. Sam moram re\u010di, da so me vselej pozitivno presenetili, razen prvi\u010d, ker nisem mogel iti. Spominjam se atmosferi\u010dne energije na vseh njegovih naslednjih nastopih, ko je \u017ee ustvarjal niz svojih najzrelej\u0161ih in vselej presunljivih avtorskih plo\u0161\u010d od Time Out Of Mind<\/em> pa do dandana\u0161njih dni. Veselilo me je, da tudi zdaj na nastopih prevladujejo novej\u0161e pesmi: Dylan ni za oldies-goldies, ne igra najve\u010djih uspehov, vedno znova in znova, pa\u010d pa je njegov nastop umetni\u0161ka stvaritev, koncept, ki je za umetnika z njegovim sta\u017eem in poslanstvom najbr\u017e edini mo\u017een: koncept uglasbene poezije z dobrim bendom in vsevdiljnimi preobrazbami. Nekaj takega nas sode\u010d po njegovih leto\u0161njih koncertih \u010daka tudi v Sto\u017eicah: koncerte za\u010denja bodisi s singlom Watching The River Flow<\/em> iz 1971 bodisi z nashvillsko popevko To Be Alone With You<\/em>, s \u010dimer poka\u017ee na intimno in brezkompromisnost svojega po\u010detja, nadaljuje pa z novim gradivom z novej\u0161ih albumov in dobr\u0161en del je prav z zadnjega, My Rough And Rowdy Ways<\/em>, ki je zdaj sicer star \u017ee \u0161est let in nestrpno pri\u010dakujemo, kaj bo \u0161e nastalo. Vmes sli\u0161imo nekaj iz zgodovine, od repertoarja Jerryja Leeja Lewisa, Charlieja Richa, Bobbyja Blanda, Boja Diddleyja, Randyja Newmana, Guya Clarka, do kratkega izbora iz lastnih mojstrovin, s katerimi si je ustvaril ime.<\/p>\n\n\n\n V novembru prihaja med nas \u0161e ena Dylanova arhivska zbirka s proslule turneje Rolling Thunder Revue<\/em>, o kateri bomo v Novi muski napisali ve\u010d ob izidu. Dylan kot bard, popotnik, pesnik: v vsaki inkarnaciji je vedno znova zanimiv in tudi provokativen, obenem pa je v njegovem delu na odru in na plo\u0161\u010dah vselej \u010dutiti izjemno spo\u0161tovanje do korenin, do vseh, ki so pri\u0161li in od\u0161li, in do svoje lastne zapu\u0161\u010dine, ki je med drugim dobila tudi najvi\u0161jo svetovno nagrado za knji\u017eevnost. Dobrodo\u0161el torej, song and dance man<\/em>; reka, ti pa ostani mirna!<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n BOB DYLAN IN NOVA MUSKA<\/strong>:<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n