{"id":32945,"date":"2026-11-11T00:57:00","date_gmt":"2026-11-10T23:57:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32945"},"modified":"2026-11-10T18:57:31","modified_gmt":"2026-11-10T17:57:31","slug":"hodimo-po-ulicah-duhov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32945","title":{"rendered":"Hodimo po ulicah duhov"},"content":{"rendered":"\n

Na straneh Nove Muske<\/a> smo pred \u010dasom \u017ee napovedali Dylanov, ne prvi in upamo, da tudi ne zadnji ljubljanski koncert. Osebno nisem bil nad njegovimi \u017eivimi nastopi nikoli razo\u010daran, nasprotno, \u0161e moj pokojni stric, ki je poslu\u0161al \u0160ostakovi\u010da in Wagnerja, je navdu\u0161eno komentiral njegov koncert leta 1999 v Tivoliju, ko sva si ga skupaj ogledala. Takrat \u0161e ni bilo navala mobilnih telefonov, ki kvarijo vzdu\u0161je na koncertih, Dylan pa to dandanes redno in uspe\u0161no prepre\u010duje: telefoni morajo stran, posledi\u010dno pa gledalec in poslu\u0161alec lahko zares u\u017eiva v vsakem trenutku. Seveda ne kopica nerga\u010dev, ki prihajajo na koncerte in se potem prito\u017eujejo, kako zani\u010d je bilo, \u010deprav dobro vejo, da Dylan vselej osve\u017euje svoje stare in tudi nove pesmi, da igra zve\u010dine svoj novej\u0161i, zrel repertoar, ki je zdaj \u017ee prav tako klasi\u010den kot pesmi iz obdobja 1963 – 67, da z ob\u010dinstvom na klasi\u010den na\u010din ne komunicira izdatno ali sploh ne, kar se mi je vedno zdela ena najbolj\u0161ih njegovih potez (saj nadvse u\u010dinkovito komunicira preko glasbe), in da ne igra dodatkov. Njegov koncert je namre\u010d zasnovan konceptualno, kot umetni\u0161ka celota, ne kot najve\u010dji uspehi in bonus. To se mi osebno zdi tudi edini zares u\u010dinkovit umetni\u0161ki pristop, saj Dylan ni vega\u0161ki zabavlja\u010d ali rokerski populist, ki bi pozival dvorano k petju ali izpolnjeval glasbene \u017eelje. Na odru vidimo in sli\u0161imo vrhunskega umetnika, ki \u0161e petinosemdesetleten iz dneva v dan nadgrajuje in osve\u017euje svoje po\u010detje.<\/p>\n\n\n\n

K ob\u010dutju seveda sodi tudi odli\u010den bend \u2013 letos smo brali o kadrovskih te\u017eavah, a karkoli je \u017ee bilo, se je dobro kon\u010dalo. \u0160e vedno je tu basist Tony Garnier<\/em> pa bobnar Anton Fig<\/em>, kitarista Joel Patterson<\/em> in Julian Lage<\/em> pa sta se tudi nadvse izkazala. Dylanov bend je \u017ee dolgo popoln in neinvaziven, spremljava slu\u017ei pesmim, nikjer ni egotripov, ko pa je treba odigrati, je odigrano, da gre pokonci vse tisto, kar se ponavadi postavi pokonci, ko nas od u\u017eitka spreletava srh. Fig je drzen in ritmi\u010dno nezmotljiv, da o Lagovem rde\u010dem telekastru ne govorimo. In tudi Dylan kot pianist ima svoje instrumentalne vrhunce; zreli mo\u017eje se \u0161e spominjamo, kako dobro je znal odbeglajtati tudi kitarske sole, ko je na nastopih \u0161e igral kitaro.<\/p>\n\n\n\n

Ljubljanski koncert je bil po repertoarju skorajda kot Unipolov, italijanski, seveda samo, \u010de niste dobro prisluhnili. Dylan se tudi zaradi svoje specifi\u010dne interpretacije nikoli ne ponavlja in koncerti imajo nadvse dober drajv<\/em>, kar se je izkazalo \u017ee v uvodni Watching The River Flow<\/em>, singlu iz 1971, in se nadaljevalo vse do konca. Mojster stoji, ko poje, in sedi, ko zgolj igra, soliranja \u010dlanov benda dolo\u010da s pogledi in nagibi, njegov glas pa je v tem obdobju nadvse mo\u010dan in suveren, \u010de \u017ee o izraznosti ni bilo nikoli dvoma. Modifikacija melodij v Tryin’ To Get To Heaven<\/em>, Tangled Up In Blue <\/em>in Not Dark Yet<\/em> seveda ni modifikacija kot taka, pa\u010d pa domi\u0161ljena avtorska variacija na temo, kjer pesem \u0161e vedno ostane prepoznavna, a je vendarle druga\u010dna. To velja tudi sicer in za tiste, ki \u017ee desetletja to\u017eijo, kako Dylan neprepoznavno masakrira svoje pesmi. Mednje ves \u010das u\u010dinkovito vstavlja tudi poklone tistim, ki jih je vse \u017eivljenje cenil, obenem pa s tem koncert postane prepotrebna zgodovinska \u010ditanka, ki pa ne vzdihuje po preteklosti, ampak jo postavlja v sedanjost in prihodnost: Diddleyjeva I Can Tell<\/em>, pa I Can’t Seem To Say Goodbye<\/em> z repertoarja Killerja, Jerryja Leeja, sta pesmi, ki zdru\u017eujeta blues, soul in country, vedno tri najpomembnej\u0161e sestavine Dylanovih najbolj\u0161ih avtorskih del. Dylan je poglobljen poznavalec zgodovine popularne glasbe in zato mu ni te\u017eko izbrati kak\u0161nih manj o\u010ditnih pesmi velikih umetnikov; prav lahko bi se zadovoljil denimo tudi s pesmima Who Do You Love <\/em>in Great Balls Of Fire<\/em>, a tega seveda ne bo storil.<\/p>\n\n\n\n

Lu\u010di so se na koncu pri\u017egale malce bolj invazivno, kot bi se zdelo prav, a itak smo \u017ee odhajali, saj vemo, da dodatkov ni. Zaklju\u010dna I Shall Be Released<\/em> je tako delovala simboli\u010dno na ve\u010d ravneh, Dylanove orglice, ki jih je za okus uporabil nekajkrat med koncertom, pa tudi. In \u0161e vedno nadvse dr\u017ei, da \u0161e ni \u010disto mrak, a pripravlja se … In to kak\u0161en!<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Repertoar:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

1. Watching the River Flow
2. Love Sick
3. It Ain’t Me, Babe
4. Tryin’ to Get to Heaven
5. High Water (For Charley Patton)
6. I Can Tell
7. Black Rider
8. Tangled Up in Blue
9. When I Paint My Masterpiece
10. Not Dark Yet
11. I Can’t Seem to Say Goodbye
12. Early Roman Kings
13. Soon After Midnight
14. Million Miles
15. Under the Red Sky
16. Goodbye Jimmy Reed
17. Sugar Baby
18. I Shall Be Released<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bob Dylan v Sto\u017eicah 9. novembra 2026<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":32784,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-32945","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32945","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=32945"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32945\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":32950,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32945\/revisions\/32950"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/32784"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=32945"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=32945"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=32945"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}