{"id":32951,"date":"2026-11-13T20:35:38","date_gmt":"2026-11-13T19:35:38","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32951"},"modified":"2026-11-13T20:35:38","modified_gmt":"2026-11-13T19:35:38","slug":"filharmonicni-orkester-iz-luksemburga","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=32951","title":{"rendered":"Filharmoni\u010dni orkester iz Luksemburga"},"content":{"rendered":"\n
\n

foto: Dejan Bulut<\/p>\n\n\n\n

Dvorana Union v Mariboru, 6. november 2026<\/strong><\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n

\u00bbMesec [november] bo zaznamoval \u017ee razprodani koncert Filharmoni\u010dnega orkestra iz Luksemburga, ki bo odprl Orkestrski cikel 2026\/2027 in poskrbel za odmeven za\u010detek nove koncertne sezone.\u00ab<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\n

\u00bbUvod v sezono prina\u0161a prefinjeno uravnote\u017een lok od skoraj neotipljivega za\u010detka do ene najbolj prepoznavnih simfoni\u010dnih izjav glasbene zgodovine. Iz prosojne, lebde\u010de razprte zvo\u010dnosti Debussyjevega Preludija k favnovemu popoldnevu<\/em> bomo vstopili v zgo\u0161\u010denost Bart\u00f3kovega zadnjega koncerta, v katerem skladateljeva iz\u010di\u0161\u010dena glasbena govorica mojstrsko vzpostavi ravnovesje med modernisti\u010dno neposrednostjo in spravljivo \u010dustvenostjo, ki preveva zlasti sklepne strani partiture.\u00ab<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Tako so v Narodnem domu Maribor<\/a> (ND MB) napovedali prvi koncert nove abonmajske sezone Orkestrskega cikla 2026\/2027; ta \u0161ir\u0161e spada pod 81. sezono Koncertne poslovalnice istega organizatorja, za katero skrbi vodja programa klasi\u010dne glasbe Barbara \u0160vrljuga Hergovich. Koncerti se tradicionalno odvijajo v mariborski dvorani Union \u2013 \u00bbneobaro\u010dni lepotici z izjemno dvoransko akustiko\u00ab, kot jo ND MB opisuje na svoji spletni strani (nekaj o akustiki bomo spregovorili \u0161e v nadaljevanju). Izvirno G\u00f6tzova dvorana je bila kot del tedanje pivovarne zgrajena leta 1911 in ima bogato zgodovino, o kateri si je mo\u010d ve\u010d prebrati na omenjeni spletni strani<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

V Maribor in na oder dvorane Union so tako na prvi petek v leto\u0161njem novembru pripotovali \u010dlani Filharmoni\u010dnega orkestra iz Luksemburga. Njihovo gostovanje je potekalo v sklopu kraj\u0161e evropske turneje, med katero so poleg \u0161tajerske prestolnice obiskali \u0161e Budimpe\u0161to in M\u00fcnchen. Orkester je vodil njegov glasbeni direktor Martin Rajna<\/em>, \u00bben najvidnej\u0161ih mladih mad\u017earskih dirigentov svoje generacije\u00ab, na turneji pa sta se glasbenikom pridru\u017eila \u0161e solista pianista Kirill Gerstein<\/em> in Alice Sara Ott<\/em>. Dvorana Union je bila uradno sicer razprodana \u017ee nekaj dni prej, a je nekaj sede\u017eev na dan koncerta v njej ravno tako samevalo (to seveda ni presenetljivo in se redno dogaja tudi na dunajskem novoletnem koncertu<\/a>). Omeniti velja \u0161e koncertnega mojstra orkestra, ki ga je koncertni list izpustil, na Kitajskem rojenega violinista Haoxinga Lianga.<\/p>\n\n\n\n

Gostje iz Luksemburga so koncertni ve\u010der za\u010deli z Debussyjevim<\/em> evergrinom Preludij k favnovemu popoldnevu<\/em>, L. 86. Sanjava romantika se je najprej udejanila v uvodnem solu flavte in se nadaljevala v prijetni idiliki skladateljevega glasbenega izraza, ki so ga tu \u017ee za\u010deli prepletati prvi pridihi modernizma. \u010ceprav je orkester podal pretanjeno in zelo kultivirano zvo\u010dno sliko, so se kmalu pokazale tudi akusti\u010dne omejitve dvorane, ki so \u2013 tako kot njena oblika \u2013 kar zelo podobne tistim, s katerimi in kakr\u0161nimi se soo\u010da Kozinova dvorana ljubljanske filharmoni\u010dne hi\u0161e. Dinamika je namre\u010d tudi tu ob\u010dutljiva, sploh ko enkrat prese\u017ee stopnjo nekje med mezzoforte in forte (govorimo seveda o scenariju, ko na odru sedi polna zasedba simfoni\u010dnega orkestra; pri komorni glasbi je situacija popolnoma druga\u010dna). Posebej trobila tedaj kaj hitro postanejo preglasna, zvok pa razmazan. Toda pri tokratnem Debussyju se strahovi \u0161e niso uresni\u010dili in tako smo sli\u0161ali pravzaprav vzorno izvedbo skladateljeve desetminutne simfoni\u010dne miniature, ki je dala slutiti, da je pred nami \u0161e lep koncertni ve\u010der.<\/p>\n\n\n\n

Ta se je nadaljeval z Bart\u00f3kom<\/em>. Veliki mad\u017earski skladatelj je svoj Koncert za klavir in orkester \u0161t. 3 v E-duru<\/em>, Sz. 119 dokon\u010dal v svojih zadnjih zdihljajih in zadnje takte dejansko pustil neorkestrirane, uvodni pa so marsikomu znani z radijskega programa Ars, kjer jih uporabljajo kot enega od jinglov. Koncert je Bart\u00f3k posvetil \u017eeni, ki naj bi se z njegovim izvajanjem po skladateljevi smrti pre\u017eivljala. V koncertnem listu je Jan Prepadnik zapisal, da je \u00bbv primerjavi s prvima dvema klavirskima koncertoma tretji svetlej\u0161i, preglednej\u0161i in izrazito liri\u010den” \u2013 in natanko tako smo ga do\u017eiveli tudi v mariborski izvedbi. Dirigent Rajna in rusko-ameri\u0161ki ter v Berlinu \u017eive\u010di pianist Kirill Gerstein<\/em> sta \u017ee od prvega stavka dalje (po)skrbela za odli\u010den, iz\u010di\u0161\u010den balans med orkestrom in solistom. Ta simbioza je bila prisotna ves \u010das, pa tudi splo\u0161na skupna dinami\u010dna slika je bila zelo prijetna. Gerstein je koncert izvedel tehni\u010dno brezhibno in ga pre\u017eel tudi s poglobljeno interpretativno globino, pri \u010demer mu je orkester zvesto sledil, posebej v osrednjem Adagiu religiosu.<\/p>\n\n\n\n

Za dodatek smo sli\u0161ali Debussyjevo \u2013 Gerstein se je nanj izrecno in namenoma navezal zaradi uvodne skladbe koncerta \u2013 zadnjo klavirsko skladbo (vsaj zadnjo, ki je bila odkrita do sedaj), izvirno naslovljeno Les soirs illumin\u00e9s par l’ardeur du charbon<\/em> (L. 150\/CD 150), v prevodu Ve\u010deri v svetlobi \u017eare\u010dega premoga<\/em>. Zanimiv naslov je verz iz ene od Baudelairejevih pesmi, Debussy pa je miniaturo v zgolj 23 taktih napisal med kruto zimo prve svetovne vojne v Parizu kot darilo v zahvalo (in kot delno pla\u010dilo) svojemu trgovcu s premogom, ki je uspel priskrbeti redko gorivo za skladateljevo ledeno hladno stanovanje.<\/p>\n\n\n\n

Beethovnova<\/em> kultna in nesmrtna Simfonija \u0161t. 5 v c-molu<\/em>, op. 67 je (vsaj po izboru poslu\u0161alcev) ena najve\u010djih in najbolj znanih klasi\u010dnih skladb vseh \u010dasov. Posledi\u010dno jo tudi orkestri zelo pogosto izvajajo (in snemajo). Toda njena prisotnost na koncertnem sporedu prejkone pomeni dvorezen me\u010d. S skladbami, ki smo jih vsi sli\u0161ali \u2013 in glasbeniki igrali \u2013 \u017ee ve\u010d desetkrat, \u010de ne ve\u010d stokrat, je namre\u010d tako: prvo vpra\u0161anje, ki bi si ga koli\u010dkaj kriti\u010dni poslu\u0161alec in izvajalec morala zastaviti, je: kak\u0161no dodano vrednost sem sli\u0161al\/odigral, kaj sem od simfonije odnesel ali k njej doprinesel tak\u0161nega, kar ni uspelo \u0161e nobenemu njenemu poustvarjalcu v 218 letih, odkar je bila krstno izvedena? Zanimivo je tudi vpra\u0161anje ti\u0161ine v glasbi (spomnimo se na Cageovo 4’33”<\/em>), saj se omenjena simfonija dejansko za\u010dne s trenutkom ti\u0161ine \u2013 pred kultnim \u0161tiritonskim motivom je Beethoven zapisal osminsko pavzo.<\/p>\n\n\n\n

Te in podobne dileme so se mi porajale v odmoru koncerta, ko smo \u010dakali na za\u010detek njegovega drugega dela, ki je obljubljal omenjenega Beethovna. Naposled je simfonija stekla. Allegro con brio prvega stavka je bil vsekakor dovolj \u2013 morda celo za odtenek preve\u010d \u2013 \u00bballegriran\u00ab. Hvalevredno je bilo igranje tudi solidno con brio, \u010deprav bi Rajna zlahka odvzel eno dinami\u010dno stopnjo in jo kompenziral z intenziteto igranja. Tretji stavek je ob svoji kompozicijski izpeljanosti (je tudi edini stavek simfonije, ki je v As-duru) predstavil orkestrovo najbolj prepri\u010dljivo prezentacijo izvedbe dinami\u010dnega kontrastiranja. V sklepnem Allegru so trobila \u017ee nemudoma po za\u010detku stavka oziroma takoj po jubilantni modulaciji iz c-mola v C-dur dinami\u010dno \u017eal potapljala (predvsem) godala. Tudi tu ne bi \u0161kodilo tempa nekoliko upo\u010dasniti in \u010de ne drugega, s tem vsaj nekoliko podalj\u0161ati poslu\u0161alski u\u017eitek \u2013 ki pa je bil vendarle prisoten veliko ve\u010dino trajanja celotnega koncerta. Tokratne izvedbe simfonije si resda ne bomo zapomnili po nikakr\u0161ni \u00bbrevolucionarnosti\u00ab, vsekakor pa je segla dlje od golega branja partiture, saj kakr\u0161negakoli zihera\u0161kega pristopa ni bilo niti slutiti.<\/p>\n\n\n\n

O kakovosti luksembur\u0161kega ansambla ni nobenega dvoma, vsaj kakor in kakr\u0161na je bila prikazana na mariborskem koncertu. Poglavitni faktor pa\u010d je in ostaja to, kdo in kako vihti taktirko. Rajna je \u00bbizpit\u00ab v dvorani Union opravil zelo dobro, a si vendarle pustil nekaj prostora tudi za izbolj\u0161ave, za nemara najbolj\u0161o izvedbo Beethovnove Pete pa bo \u0161e naprej obveljal legendarni posnetek Carlosa Kleiberja in Dunajskih filharmonikov iz leta 1975<\/a>, katerega intenziteta in virtuoznost v prav vsakem taktu sta \u0161e dandanes vir neskon\u010dnega navdu\u0161enja in ob\u010dudovanja.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Orkestrskem ciklu 1<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":32954,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-32951","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32951","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=32951"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32951\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":32955,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/32951\/revisions\/32955"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/32954"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=32951"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=32951"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=32951"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}