{"id":3308,"date":"2011-10-19T23:18:38","date_gmt":"2011-10-19T21:18:38","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=3308"},"modified":"2013-02-12T11:09:34","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:34","slug":"sedem-irena-tomazin-7","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=3308","title":{"rendered":"SEDEM \u2013 Irena Toma\u017ein (7)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

Sedem resnic, sedem smrtnih grehov, sedem dni, sedem let skomin, sedem \u010dudes, sedem veli\u010dastnih, sedem vpra\u0161anj, sedem odgovorov, sedem zanimivih sogovornikov\/-ic, sedem z-godb. Sedmi\u010d in zadnji\u010d.<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Glas ima ve\u010d teles, telo pa ima ve\u010d glasov. Tako nikoli ne zmanjkata drug drugemu<\/em>, je ob neki priliki zapisala Irena Toma\u017ein. \u010ceprav so iz Ireninega umetni\u0161kega portfolia izrasle (danes \u017ee zrele) plesalka, pevka in performerka, ima njeno poigravanje v polju umetnosti nedvomno ve\u010d obrazov in nians, ve\u010d glasov in ve\u010d gibov. To je nazadnje dokazala tudi z albumom Crying Games<\/em>, v katerem se razgalja v kompleksih, nenavadnih in (za koga morda celo) provokativnih muzi\u010dno-diktafonskih dialogih s svojimi personami, emocijami, glasovi. Irena Toma\u017ein je z omenjeno plo\u0161\u010do znova pokazala, kako domi\u0161ljeno in suvereno obvladuje nepregledno mno\u017eico organskih in analognih, \u010dlove\u0161kih in \u201cma\u0161inskih\u201d zvokov, s katerimi je mo\u010d izpovedati neizpovedljivo in obenem uglasiti krik ti\u0161ine na vse frekvence med ljube\u010dim in bole\u010dim. Ti\u0161ina je tisti prostor, v katerem nastaja melodija. V katerem nastaja pesem. V katerem nastaja zvo\u010dna igra. Nenazadnje so iz tega prostora vzniknile tudi Irenine Crying Games<\/em>. Zato sem jo povabila, da jih zapi\u0161e \u0161e v zadnjo SEDEM-ko.<\/p>\n

ENA Prav lahko si predstavljam malo Ireno, ki se namesto igranja s pun\u010dkami na vrhu kakega hriba \u201cpogovarja\u201d s svojm odmevom. Kdaj si se za\u010dela zavedati mo\u010di glasu? Kdaj te je zares povleklo v raziskovanje giba, telesa, glasu in zakaj te ne bo (glej, oprosti, tu si upam kar predvidevati) nikoli zares izpustilo?<\/strong><\/p>\n

IRENA TOMA\u017dIN 1 Glede na to, da sta bila igra in ples vpisana v sam za\u010detek mojega odrskega izra\u017eanja, je sam glas pri\u0161el relativno pozno \u2013 zavedanje glasu in njegove mo\u010di je pri\u0161lo preko giba in telesa. Glas sam je nastopil kot del telesa, kot nekaj fizi\u010dnega in ne kot nekaj zvo\u010dnega in glasbenega \u2013 vsaj sprva ne. \u010ce sedaj pogledam nazaj, se mi pa zdi, da je bil glas vendarle \u017ee prej prisoten \u2013 pela sem vedno rada.\u00a0 Bil pa je prisoten tudi preko nekak\u0161ne mol\u010de\u010dnosti. \u010ce sta se, vsaj pri meni, ples in gib dogajala znotraj neke ti\u0161ine in molka, je bil glas vedno \u017ee prisoten kot njun skriti udele\u017eenec v dialogu \u2013 v\u010dasih si kratke koreografije in sledenje korakov nisem mogla druga\u010de zapomniti, kot da sem si v mislih zapela dolo\u010deno melodijo po spominu \u2013 te povezave me je nau\u010dila Ann Poupolis<\/em>, ki je takrat, ko so se moji plesni za\u010detki tudi na odru \u017ee konkretizirali, u\u010dila v Plesenem teatru in je med plesom velikokrat tudi pela. Potem so se zgodila \u201cusodna naklju\u010dja\u201d, ko sem znotraj odrskih in plesnih delavnic sre\u010dala ljudi, ki so se intenzivno ukvarjali z glasom. Ta sre\u010danja so me zaznamovala z intenzivnostjo glasu, ki je pri sebi nisem mogla ve\u010d presli\u0161ati. Preko tega sem sre\u010dala svoj glas, ki me ni ve\u010d izpustil \u2013 za\u010dela sem samo poslu\u0161ati.<\/p>\n

Kar me vedno znova vabi k prislu\u0161kovanju glasu \u2013 svojega ali pa od koga drugega \u2013 je njegova neulovljivost. Glas je nekaj konkretnega, pa vseeno izmuzljivega ter prehaja med smislom, nesmislom, zvo\u010dnostjo, melodijo, besedo, blebetanjem, emocijo, jih vse naenkrat spaja ali pa razdvaja. Toliko nekih prostorov je znotraj glasu in meni se \u0161e vedno po\u010dasi dajejo v sluh.<\/p>\n

Od samih za\u010detkov mojega glasu kot nekaj fizi\u010dnega ali pa kot geste na odru, je po\u010dasi s sodelovanjem in sre\u010davanjem razli\u010dnih glasbenikov zopet (pre)stopil na meni takrat neznano podro\u010dje \u2013 od glasu kot nekega karakterja, emocije ali stanja telesa do glasu kot in\u0161trumenta, od smisla k zvo\u010dnosti. Od ne\u010desa, kar je \u010dlove\u0161kega do ne\u010desa, kar bi te\u017eko pripisali \u201cnormalnemu\u201d \u010dlove\u0161kemu glasu, od pesmi k \u0161umu in hrupu znotraj samega glasu. Od iskanja in iznajdevanja razli\u010dnih glasov do pripoznanja starih glasov, od iskanja sebe do iznajdenja drugega-sebe, do kreiranja (ne-)sebe skozi ustvarjanje glasov.<\/p>\n

Skozi svoje predstave pa navkljub ljubezni do same zvo\u010dnosti in glasbe v glasu, ne morem mimo njegove fizi\u010dne prisotnosti v prostoru. Torej navkljub temu, da glas ve\u010d ali manj samo poslu\u0161amo, se mi zdi nujno opazovati njegovo fizi\u010dno prisotnost v telesu.\u00a0 Glas na poseben na\u010din oblikuje in se naseli v telo, v\u010dasih ga prevzame, v\u010dasih ga hipno preplavi kot dolo\u010dene vrste napad. \u010ce povzamem besede Bla\u017ea Lukana v eni izmed kritik predstave \u201ckot kaplja de\u017eja v usta molka\u201d \u2013 telo kot kipar glasu<\/em>.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

DVE <\/strong> \u201cNi dolgo, ko sem sama sebi na pol obljubila, da ne bom nikoli ve<\/strong>\u010d<\/strong> govorila o svojem delu. To pa zato, ker sem se vsaki<\/strong>\u010d<\/strong> spravila v slabo voljo, ko sem sli\u0161ala lastne izjave o tem, kar mislim, da po<\/strong>\u010d<\/strong>nem. Nikoli nisem povedala tistega, kar sem mislila in hotela, in vedno se je izreklo nekaj, kar nisem hotela, in za kar nisem vedela, da mislim\u201d, si neko<\/strong>\u010d zapisala. Kaj zgubita glas in gib z \u201cubeseditvijo neubesedljivega\u201d, z refleksijo, kritiko, interpretacijo? Kdaj oziroma ali je po tvojem mnenju (v\u010dasih) potrebno samo mol\u010dati in pustiti, da telo samo ple\u0161e in vibrira, poje, kri\u010di, mrmra, hrope, jo\u010de? Se kdaj spra\u0161uje\u0161, kako v razlomljenem, instantnem, osiroma\u0161enem in hkrati hiperproduktivnem \u010dasu ostati cel in celovit, brezkompromisen, sam svoj in \u201cneprodan\u201d? Verjetno ni tako preprosto, kot se sli\u0161i? Ali pa\u010d?<\/strong><\/p>\n

IRENA TOMA\u017dIN 2 Spomnim se obdobja, ko so se mi pisale zgoraj zapisane misli. \u0160e vedno se mi zgodi, da sem kdaj pa kdaj nejasna sama sebi, \u0161e vedno se kdaj pa kdaj kaj izmakne, potuhne ali pa da se \u017ee \u010dez dve uri ne strinjam ve\u010d s tem, kar sem izrekla, zapisala (smeh).<\/p>\n

Mislim da glas in gib s samo ubeseditvijo, refleksijo, kritiko ne zgubita ni\u010d \u2013 bolj kot da bi kaj izgubila, bi rekla, da pridobita obstoj v druga\u010dni \u201cgovorici\u201d \u2013 govorici besed. Zame sta glas in telo vedno \u017ee neka dolo\u010dena govorica in \u010de je gledalec\/poslu\u0161alec pripravljen \u201cbrati\u201d to govorico, lahko nanjo odgovori ali z govorico giba in glasu ter se na nek na\u010din pridru\u017ei dogajanju \u2013 zakaj pa ne?! Ali pa nadaljuje misel skozi besede in kritiko oziroma interpretacijo \u2013 isto se dogaja plesalcu, pevcu ob refleksiji lastnega po\u010detja. V\u010dasih to ni\u010d ne pomaga h razre\u0161itvi ali pa nadaljevanju zastavljenega dela, v\u010dasih pa.<\/p>\n

Pustiti mol\u010dati, plesati ali pa na kakr\u0161en koli na\u010din govoriti je po moje potrebno takrat, ko pride navdih in nuja za to. Ni va\u017eno, v kateri govorici se izpoveduje \u2013 skozi petje, ples ali besede refleksije. Gre verjetno tudi za pogum vzdr\u017eati in vztrajati v \u201cti\u0161ini\u201d, da pa\u010d samo pusti\u0161, da nekaj nastane.<\/p>\n

(P)ostati \u201ccel\u201d je zame nemogo\u010de. So trenutki nadvse \u201csladke zamaknjenosti in samopozabe\u201d<\/em>, re\u010deno malce romanti\u010dno. Mogo\u010de se zato skupaj sestavljam in razstavljam preko fragmentov glasu, petja, telesa, plesa, igre. In vsaki\u010d je, pogojno re\u010dena, celost vedno tudi druga\u010dna in nepredvidljiva.<\/p>\n

\u010ce odgovorim \u0161e zadnje vpra\u0161anje \u2013 ja, se spra\u0161ujem in odgovore vsaki\u010d nekako znova posku\u0161am iznajdevati, \u010deprav me iznajdevanje odgovorov ne zapeljuje\/napeljuje k delu \u2013 prej me vpra\u0161anja. Meni se prej zdi te\u017eavno sli\u0161ati in poslu\u0161ati \u201csebe\u201d ter sli\u0161ati tudi tisto, kar ni \u201cna\u0161e\u201d in govori namesto nas \u2013 del dela pri ustvarjanju je sigurno tudi to, da se \u010dlovek ali znebi \u201cnavlak\u201d ali pa da reflektirajo\u010de dela z njimi.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

TRI Po \u0161tevilnih plesno-gledali\u0161kih projektih, izobra\u017eevanjih, predstavah, iskanjih, je pri\u0161el diktafon. In glas. In iT. Iz kak\u0161nih vzgibov je nastal, kako in kam se je razvijal, da te je naposled pripeljal do Iger solza? So Crying Games<\/em> \u0161e doslej neizkori\u0161\u010deni drobci preteklih projektov, upete podobe fragmentarnega, razko\u0161\u010di\u010denega sveta v tebi in zunaj tebe, igre raznoglasnih, osebnih emocij, razli\u010dni na\u010dini komuniciranja z \u017eenskami v tebi, ali \u010disto nekaj tretjega? <\/strong><\/p>\n

IRENA TOMA\u017dIN 3 Diktafoni in projekt \u201ciT\u201d je nastal iz enega od tistih usodnih naklju\u010dij, ko sem samo snemala fragmente, ki so nastajali znotraj takratnega procesa solo plesne predstave, pa je skozi njo glas preglasil ples. Igre solz<\/em> so bili pomo\u017eni materiali, nekak\u0161ni \u201codpadni materiali\u201d posneti na diktafone, s katerimi na samem za\u010detku nisem vedela ne kako ne kaj. Poleg tega so slu\u017eili kot pripomo\u010dek k obujanju spomina \u2013 da ne bi pozabila kar sem naredila. Na za\u010detku je bilo zame nepojmljivo kako nastane melodija in \u010de \u017ee je nastala, kako naj si jo zapomnim \u2013 zato sem za\u010dela snemati in ponavljati in snemati ponavljanja in spominjanja in nasnemavati, kar se mi je zdelo, da se je zbolj\u0161alo itd… Kasneje so ti isti materiali postali nekaj, kar me ni spustilo in sem se k njim vedno pogosteje vra\u010dala. Prek poslu\u0161anja materialov je nastal dialog z njimi in nastajati so za\u010dela nova besedila, melodije in pesmi. Sam \u201codpadni material\u201d je postal navdihujo\u010d in \u017eelja po nadaljevanju.<\/p>\n

Crying games<\/em> so ime nekega obdobja in dolo\u010denega dela z glasom. So tudi nekak\u0161en zaklju\u010dek tega obdobja zadnjih petih, \u0161estih let, ko sem nastopala in improvizirala s temi materiali in z zgo\u0161\u010denko je to obdobje dobilo konkretnej\u0161o sled. Zaklju\u010dek ne v smislu, da bom nehala peti in delati z glasom, ampak v smislu, da bom te pesmi, tekste, fragmente in te like, vloge in karakterje pustila tako kot so se sedaj oblikovali. \u017delim si nadaljevati s temi, ki trenutno nastajajo. Ne vem \u0161e kam, \u010de kam, bom z njimi (od) \u2013 (pri) \u2013 \u0161la. \u017delim samo pri sebi spremeniti \u201cpravila igre\u201d zato, da se igra lahko nadaljuje\u2026\u010de bom lahko.<\/p>\n

\u0160TIRI Kasetni diktafon je analogna napravica z omejeno frekvenco in kvaliteto posnetkov, ki je danes (vsaj v na\u0161em prostoru) \u017ee napol pozabljena, pa vendar omogo\u010da svojevrstne tehni\u010dne na\u010dine manipulacije posnetega gradiva. Nam lahko zaupa\u0161, zakaj si se odlo\u010dila prav za diktafone? Kako narekujejo oziroma determinirajo tvojo muziko, ki se zdi z diktafonsko manipulacijo glasu bolj eksperimentalna, distorzirana, oddaljena, po drugi strani pa celo bolj prezentna in otipljiva kot sicer?<\/strong><\/p>\n

IRENA TOMA\u017dIN 4 Odlo\u010ditev za diktafon je izhajala iz tega, da je bil diktafon najbolj enostavna naprava za snemanje glasu, ki mi ni delala preglavic in ni zahtevala od mene ve\u010d pozornosti kot pa samo delo z glasom. Gotovo je s svojo specifi\u010dno zvo\u010dnostjo oblikoval na\u010din mojega petja, najsi sem se tega zavedala ali ne. Za nazaj lahko sedaj la\u017eje in z ve\u010djo gotovostjo re\u010dem, da mi v svojih nepredstavljivih za\u010detkih ohranjanja spomina prek diktafonov na kraj pameti ni padlo, da se bo iz tega kdajkoli izcimilo kaj takega kot CD ali pa koncert. S svojo simpati\u010dno okornostjo in preprostostjo so bile kasete kot razli\u010dni sogovorniki v enostavnih polifonijah, ki sem jih sestavljala ali v soobstoju ve\u010dih tekstov ali pa melodij ali pa samo nekak\u0161nih glasovnih \u0161umih in neartikuliranih javkanj, blebetanj in jecljanj\u2026<\/p>\n

Na nek na\u010din so diktafoni in kasetarji res samo posneli glas. Razen funcije FFW in REW ter na sodobnej\u0161ih diktafonih prisotnost okroglega gumba, da se je posnetek vrtel hitreje oziroma po\u010dasneje, se na glasu ni dalo narediti nobenega drugega efekta. Diktafon je specifi\u010dno obarval glas \u2013 kot pa\u010d stare kasete in to mi je bilo v\u0161e\u010d. Vse druge efekte, manipulacije in ponavljanja je moral narediti glas sam.\u00a0 Pri drugih napravah lahko naredi\u0161 iz glasu nekaj, kar ni ve\u010d prepoznavno \u2013 jaz sem si to \u017eelela naresti iz samega glasu in ne s pomo\u010djo \u010desarkoli drugega. Na za\u010detku so se diktafoni zdeli kot najbolj nevsiljive pri\u010de mojega po\u010detja.\u00a0 Samo snemali so. Kasneje so dobili funkcijo nekak\u0161nih sogovornikov, s katerimi se je dalo naprej peti in ustvarjati.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

PET Kako je potekalo snemanje albuma \u2013 verjetno je ne bi bilo (vsaj ne tak\u0161ne, kot je) brez producenta Alda Ivan\u010di\u0107a, oblikovalke Fine Mine in \u0161e koga? Kaj sta doprinesla k plo\u0161\u010di in tvojemu razumevanju muzike kot subjekta in objekta? Vsak detalj albuma (tako po zvo\u010dni kot oblikovni podobi) se zdi skrbno premi\u0161ljen in ljube\u010de dodelan.<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

IRENA TOMA\u017dIN 5 Vesela sem, da sem album lahko snemala z Aldom, s katerim se poznava iz \u010dasov njegovega kolektiva Bast<\/em>. K sodelovanju z Bast<\/em> me je povabil po ogledu ene od predstav, v kateri sem prvi\u010d res uporabila glas kot gesto na odru. Moj glas danes verjetno tudi ne bi bil tak\u0161en, kot je, \u010de ga ne bi v sre\u010danjih in improvizacijah kolektiva Bast<\/em> vsaki\u010d izzivala. Delati z Aldom je bil tudi svojevrsten izziv \u2013 kljub njegovim inovativnim in zapeljivim idejam sem si \u017eelela narediti plato \u010dim bli\u017eje temu, kar so diktafoni, kasetniki in glas v vsej svoji \u201cskromnosti\u201d do trenutka odlo\u010ditve snemanja plate bili, izhajajo\u010d iz \u017eive izku\u0161nje nastopov in improvizacij. Plo\u0161\u010da je bila v tem smislu \u0161e na druga\u010den na\u010din svojevrsten izziv \u2013 kako nekaj, kar je bilo doslej vedno prepu\u0161\u010deno tudi improvizaciji in kar je bila vedno porajajo\u010da se izku\u0161nja, na nek na\u010din ujeti na CD? Najprej sva vse posnetke, ki so se dobro sli\u0161ali, iz diktafonov prenesla na ra\u010dunalnik. Marsikateri material je bil zaradi stare in \u017ee izrabljene kasete neposlu\u0161ljiv. Potem sva vse organizirala po nekak\u0161nih skicah in nato sva pri\u010dela s selekcijo materialov. Aldova u\u0161esa so mi pomagala sli\u0161ati lastne materiale na novo oziroma druga\u010de. Plo\u0161\u010di sem dodala tudi nov material.<\/p>\n

Z Mino nama je \u0161lo res zlahka, gladko in po intuiciji. V bistvu se nisva veliko pogovarjali \u2013 poslu\u0161ala je demo posnetke, pri\u0161la k meni na \u010daj, posnela par fotk in po parih \u201cbrainstorm\u201d se\u0161nih je zasnovala in naredila zame najlep\u0161o Pandorino \u0161katlico glasov in fotk. Priznam, lep\u0161e oblikovanega CD-ja si ne znam predstavljati. Kar diktafoni na ravni zvo\u010dnega naredijo s pesmimi in glasovi \u2013 jim dajo pridih ne\u010desa oddaljenega, starega in nostalgi\u010dnega \u2013 je Mina naredila v podobi in oblikovanju CD-ja.<\/p>\n

\u0160EST \u201cNekaj naravnega<\/em> je, da glas vsaki\u010d znova izzveni z izdihom\u2026da zgine\u2026nekaj naravnega<\/em> je, da glas prehaja v ti\u0161ino in iz nje, da se dr\u017ei, zdru\u017ei in razdru\u017ei s svojim nasprotjem, da s svojim nasprotjem obstaja\u2026\/\u2026\/ glas se stiska s ti\u0161ino\u2026njegov \u010das je \u010das vdiha in izdiha\u2026vmes se pretrga, prekine, zlomi\u2026\u201d, s starikavim glasom pripoveduje\u0161 v komadu Nekaj v tebi<\/em>. Se mi zdi, da si s tem na nek na\u010din upesnila svoj credo. Glas in ti\u0161ina ne kot diametralni \u201cglasbeni\u201d nasprotji, ampak kot del celovitosti glasbenega procesa. Ni ti\u0161ine brez glasbe in ni glasbe brez ti\u0161ine. Nekaj filozofskega je v tem, da ne re\u010dem ontolo\u0161kega. Kak\u0161ne so relacije med filozofijo in glasbo v tvojem po\u010detju, med tvojo filozofinjo in tvojo plesalko\/pevko\/glasbenico\/performerko?<\/strong><\/p>\n

IRENA TOMA\u017dIN 6 Uf, hmm, ja\u2026 moj ve\u010dni \u201cvozel\u201d. Ne vem prav zares, nekako se prepletata, ampak nikoli na silo. Ne da bi ju zavestno spajala skupaj, se kar nekako \u017ee spontano izmuzneta ena v drugo.\u00a0 Obstajata vsaka zase, se pa nekako vedno kri\u017eata.\u00a0 Nikoli nisem hotela \u201cna odru\u201d po\u010deti tega, kar naj bi prebrala v filozofiji \u2013 tega niti ne znam, niti no\u010dem, filozofija ima zame \u017ee svojo prakso in ni neka posebna realizacija na odru, vsaj ne potrebuje ga na ta na\u010din. In ustvarjeno se ne rabi legitimirati skozi podporo argumentov in misli. Verjetno imata bolj razvejan in ljube\u010d odnos skozi to zoperstavljanje druga drugi, samo zato, da \u201cpogovor\u201d med njima lahko te\u010de. Podobno kot zapisano zgoraj, se mi zdi, da so le razli\u010dni na\u010dini, kako neka \u201cmisel\u201d obstaja – ali skozi besede ali pa kot nekaj \u201ckonkretno fizi\u010dnega\u201d skozi gib ali glas. Gotovo je filozofija velikokrat bila in \u0161e vedno je lahko tudi navdih ali pa da se skozi tekste, ko ho\u010dem kaj opisati, misel oblikuje kot nekaj, kar bi lahko postalo tudi nekak\u0161en filozofski problem. In potem me spontano in vsaki\u010d znova izgubljeno in najdeno nese od ene k drugi in spet nazaj in tako naprej in nazaj vsaki\u010d znova.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

SEDEM Kako oziroma na kak\u0161ne na\u010dine nastaja pesem v tebi? Od kot (pri)vre ta nenavadna, ozkemu u\u0161esu morda celo malce neprijetna artikulacija norosti, histerije, \u017ealobnosti, ranjenosti, ironije, nenadne menjave kaoti\u010dnih glasov in sladkobnega petja? Kaj bo\u0161 z njo po\u010dela v prihodnje?<\/strong><\/p>\n

IRENA TOMA\u017dIN 7\u00a0Pesem v meni nastane nakako v ti\u0161ini in nepredvidljivo, po ko\u0161\u010dkih. Kot na primer Apple tree<\/em> \u2013\u00a0 njen prvi del je nastal v hipu, nadaljevanje je dobila \u0161ele po kak\u0161nem letu. Celo leto se je po prvem navdihu sestavljala skupaj in kasneje dobila \u0161e svojo dvojnico v Jablani<\/em>. Kako jezik oblikuje in zaznamuje glas in pesem pa je prav tako zopet eno veliko poglavje. V\u010dasih se kak\u0161en fragment \u017ee skorajda nadle\u017eno ponavlja v glavi in takrat je treba peti, da se izpoje do konca. \u00a0Zadnje \u010dase pesem ve\u010dkrat lahko prikli\u010dem v smislu, da re\u010dem \u201cok, zdaj bi pa pela\u201d, \u201cnekaj bi naredila\u201d. In v\u010dasih se zgodi, da celo kaj nastane, ali skozi improvizacijo glasu ali samo z igranjem s tekstom.<\/p>\n

Skoraj vedno se mi pa zdi, da so vsi glasovi in petje na nek na\u010din le spominjanje, preko tega pa nekak\u0161no o\u017eivljanje. Na drug na\u010din pa gre le za oblikovanje in u-gla\u0161evanje razli\u010dnih ti\u0161in in zamol\u010danosti. V\u010dasih resda privre ali pa izbruhne, drugi\u010d pa si re\u010dem, naj bom kon\u010dno malo tiho in skozi to ti\u0161ino si kdaj pa kdaj dopustim nekaj drugega. In vsa zgoraj omenjena stanja, emocije ali pa govorice se na nek zelo preprost na\u010din dogajajo kar same od sebe. Glasovi so kot nekak\u0161ne sli\u0161ne misli. V prihodnje si samo \u017eelim, da bi imela odprta u\u0161esa, glas vedno nekako \u017ee pride \u2026 upam.<\/p>\n

 <\/p>\n

Spra\u0161evala in fotkala je Katarina J.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

7 vpra\u0161anj, 7 odgovorov, 7 ljudi. Sedmi\u010d. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":3310,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[39],"tags":[],"class_list":["post-3308","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-sedem"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3308","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3308"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3308\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6020,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3308\/revisions\/6020"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3310"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3308"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3308"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3308"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}