Mario Marzidov\u0161ek (1961 \u2013 2011) je ustanovil zasebno zalo\u017ebo MML, ki je ni nikoli nikjer prijavil, z izdajo svoje prve kasete z naslovom Alter minimal v letu 1984. S to izdajo je najavil delovanje izredno produktivnega avtorja in zalo\u017enika, ki je v naslednjih \u0161tirih letih izdal ve\u010d kot 80 kaset. Kakopak to niso mogle biti same mojstrovine, a med zelo razli\u010dnimi zvo\u010dnimi izdajami se je na\u0161lo tudi opazno \u0161tevilo lucidnih zvo\u010dnih presene\u010denj.<\/p>\n
Mario ni nikoli skrival megalomanije. Ko je razlagal, kaj vse bo \u0161e naredil, je sogovornik, \u010de ga ni poznal, lahko dobil ob\u010dutek, da sodi v mno\u017eico tistih nepomembne\u017eev, ki se postavljajo z nastopa\u0161kim govori\u010denjem. A Mario je uresni\u010dil prakti\u010dno vse, kar si je zamislil. Spominjam se njegovega pripovedovanja o tem, kako se je enkrat odlo\u010dil napraviti posnetek iz notranjosti policijske ‘marice’. To samo po sebi ni pretirano velik podvig, toda Mario ga je izvedel v obliki totalnega performansa v realnem \u017eivljenju. Z vlakom se je z nekim prijateljem odpeljal iz Slovenske Bistrice v Ljubljano, se vlegel na tla sredi kri\u017ei\u0161\u010da pred Miklo\u0161i\u010devo cesto in po\u010dakal na policijo, ki jo je po kratki poti v ‘marici’ na Pov\u0161etovi prepri\u010deval, da je izvedel umetni\u0161ko akcijo. Oba posnetka – le\u017ee\u010d v kri\u017ei\u0161\u010du in v ‘marici’ – sta postala vodilni grafiki v njegovih publikacijah in mail artu.<\/p>\n
Umetnost je jemal kot nelo\u010dljiv del vsakdanjega \u017eivljenja. Mimogrede je pojasnjeval, da se je ukvarjal z vsaj \u0161tirinajstimi vrstami izrazne umetnosti, producentsko-zalo\u017eni\u0161ko dejavnostjo in z glasbo, v kateri se je preizkusil v vsaj sedemindvajsetih glasbenih stilih, ki jih je po njegovem obvladal. In ko mi je Mario enkrat rekel, da je \u010dez poletje izdal ve\u010d kot trideset novih kaset, sem ga naivno vpra\u0161al, \u010de je na vseh sli\u0161ati njegovo glasbo. Na sre\u010do je ostal v razumnih mejah: izdal je le dve kaseti s svojo glasbo.<\/p>\n
Vzporedno z glasbo je deloval tudi na likovnem podro\u010dju. S svojimi umetni\u0161kimi koncepti je fasciniral kulturni\u0161ke potro\u0161nike v \u0161irnem svetu. Ni namre\u010d naskakoval neskon\u010dnih zidov, ki jih ima navado postavljati doma\u010da gmajna pred izzivi nekonvencionalnega in nekonformisti\u010dnega ali vsaj zunajmodnega vedenja, tudi in morda predvsem v na\u0161i upravni in kulturni prestolnici, ampak se je po \u0161irokih avenijah po\u0161tnih sistemov infiltriral v marsikateri katalog distributerjev plo\u0161\u010d in kaset po vsem svetu, predvsem zahodnem.<\/p>\n
Mario Marzidov\u0161ek je bil \u010dlovek neverjetne vitalne energije. Sam je ve\u010dkrat rekel, da bi ga dobesedno razpo\u010dilo, \u010de svoje energije ne bi kanaliziral skozi ventile umetnosti. Rezultati njegovega dela so bili v tistem nekajletnem obdobju dejansko babilonski: prispevati jih ne bi mogla niti \u010deta navadnih ob\u010danov. V hiperprodukciji se je na\u0161lo marsikaj – dolgo\u010dasja ni bilo. Po bolj umirjenem ekolo\u0161kem poskusu na drugi kaseti z naslovom Half Industry je sledila referenca na njegova elektronska izhodi\u0161\u010da, tetralogija z naslovom Reincarnation German 70th Sound.<\/p>\n
Marzidov\u0161kova glasbena izhodi\u0161\u010da lahko najdemo v nem\u0161ki elektronski fascinaciji. Navdihe Can, Faust, Neu, Cluster in podobnih je \u017ee na prehodu v osemdeseta leta povezoval s konceptualisti\u010dno in avantgardno umetnostjo 20. stoletja. Navdu\u0161evalo ga je radikalno umetni\u0161ko vrenje zgodnjega 20. stoletja, \u0161e posebej takratna nova glasba. Ob tem je omenjal Sch\u00f6nbergovo serialno \u0161olo, italijanski bruitizem Luigija Russola in fascinacijo nad glasbo strojev, pa poznej\u0161e Cageve vizije povsem absolutne glasbe\/ti\u0161ine in minimalizem Steva Reicha, Terryja Rileya ali Philipa Glassa, v tej mine\u0161tri pa sta se zna\u0161la \u0161e mojster orkestracije Krzysztof Penderecki in ustvarjalec izzivalnih elektroakusti\u010dnih sintez Karlheinz Stockhausen.<\/p>\n
Te vplive je Mario Marzidov\u0161ek obdelal na svoj unikatni na\u010din v industrijskem zvoku. Z zdru\u017eevanjem avantgardisti\u010dnih glasbenih izhodi\u0161\u010d in trenutnih modnoglasbenih tokov je vztrajal na svojih konceptualisti\u010dno radikalisti\u010dnih pozicijah. To je bila tudi njegova glavna kvaliteta: zdru\u017eevanje premi\u0161ljenega in povsem prvinsko impulzivnega.<\/p>\n
Kot prava sinteza vozli\u0161\u010d starega in novega se je pokazala peta kaseta z naslovom New Dimension of Ambiental Music, predvsem pa \u0161esta kaseta z naslovom Minimal\/Brutal Music. Poleg elektronike po nem\u0161kih zgledih je uporabljal novej\u0161e tehnike citatov in manipulacij z \u017ee sli\u0161animi militantnimi glasbenimi posnetki. Stvari so se izkristalizirale v minimalisti\u010dnem izrazu repetitivnih osnov, kjer je prevzela klju\u010dno vlogo zvo\u010dna ornamentika z mikro-spremembami v zvo\u010dni sliki.<\/p>\n
Mario Marzidov\u0161ek se je s svojimi “art” dejavnosti loteval kubizma, futurizma, dinamizma, nove podobe, kola\u017ea, plakata, xeroxa, fotografije, dizajna, konkretne in vizualne poezijo, mail art, book art, ambient in industrijsko plastiko. Organiziral je koncerte, razstavljal, izvajal performanse, happeninge, akcije in intervencije. V glasbi se je preizkusil v skoraj vsem, kar se je dramati\u010dnega zgodilo v glasbi 20. stoletja, eksperimentiral je s serialno, punktualno glasbo, z dodekafonijo v elektronskem zvoku, s kola\u017eno glasbo, z aleatori\u010dnimi procedurami, geometrijskim zvokom, bruitizmom, z glasbo tretjega toka (third stream music) in drugimi. Od relevantnih umetni\u0161kih tokov se je izognil le kak\u0161nemu \u00bbsocrealisti\u010dnemu popranju\u00ab. Njegovi fotokopirni (xerox) samizdati in alter \u010dasopis \u0160tajerski poro\u010devalec so bili \u0161e dodatna pika na i.<\/p>\n
Na njegovih trakovih lahko zasledimo resne in uspe\u0161ne poskuse transformacij sodobnih glasbenih konceptov v zvo\u010dni svet elektronske ali elektroakusti\u010dne glasbe. Marburg je bila morda najbolj zrela Marzidov\u0161kova kaseta, z industrijsko elektroniko v pravem pomenu besede, vseskozi dobro premi\u0161ljeno in domiselno izvedeno. Z vstopom v vode tehno elektro funka se je morda \u0161e najbolj pribli\u017eal duhu svojega \u010dasa – konec koncev je neodvisno razvijal glasbo, ki je bila blizu tehnu. Sicer pa je Scott Lewis v ameri\u0161ki reviji Option avgusta 1987 o tej kaseti zapisal naslednje: \u00bbZadr\u017eana industrijska elektronika s preprostimi ritmi v \u017eari\u0161\u010du. Je precej dobro. Moram priznati, da bi me verjetno navdu\u0161ila, \u010de bi iz\u0161la pred kak\u0161nimi sedmimi leti. Nekatere stvari so preve\u010d podobne drugim, ki so iz\u0161le v zadnjih letih (\u010deprav tega v Jugoslaviji verjetno niso imeli prilo\u017enosti sli\u0161ati). Nekateri komadi, predvsem na drugi strani, imajo nekaj precej izvirnega. Nekaj industrijskega je v njih, v\u010dasih pa so tudi nekako veseli, prijetni – skoraj kot industrijska polka! Ne bi mogel re\u010di, da sem doslej sli\u0161al karkoli povsem podobnega temu.\u00ab<\/p>\n
Najbolj navdu\u0161eno so o Marzidov\u0161kovih kasetah pisali v katalogu nem\u0161ke X-Kurzhen Music. Poro\u010devalci z Mariovih koncertov in performansov so\u00a0 omenjnali \u00bbnitroglicerinsko delavski performance\u00ab, \u00bbropotno glasbo\u00ab, \u00bbpozno industrijski kaos red\u00ab, \u00bbraziskavo zvoka in minimalizem\u00ab, \u00bbpostindustrijsko godbo na robu eksperimentalne glasbe\u00ab ali \u00bb\u017eivce parajo\u010do industrijsko glasbo\u00ab za bolj razvajena u\u0161esa.<\/p>\n
Tak\u0161no glasbo pa je ustvarjal tudi na daljavo. Z glasbeniki po svetu si je izmenjeval posnetke in jih v svojem doma\u010dem studiu, ki mu je rekel laboratorij, skomponiral skupaj. Med najopaznej\u0161imi tak\u0161nimi dopisnimi sodelovanji na daljavo so bile tri skupne kasete eksperimentalne in industrijske elektronske glasbe z ameri\u0161kim eksperimentatorjem Davidom S. Prescottom, na primer kaseta z naslovom Union Trash Industrial Music.<\/p>\n
Pred koncem se vsekakor velja ustaviti tudi pri rde\u010di niti Marzidov\u0161kovega subverzivnega zvo\u010dnega vojskovanja – minimalizmu. V najbolj\u0161i varianti bi pod tem lahko razumeli umetni\u0161ke dose\u017eke maksimalnega u\u010dinka z minimalnimi vlo\u017eenimi tehni\u010dnimi sredstvi ali maksimalne u\u010dinke minimalne strukture.<\/p>\n
Marzidov\u0161kov glasbeni minimalizem je bil tudi povsem pragmati\u010dne narave. Ker si ni mogel privo\u0161\u010diti drage opreme, je delal z zares minimalnimi sredstvi. Uporabljal je namre\u010d predpotopne Farfisa orgle, ki jih je po mili volji prepariral, in raznovrstno elektronsko doma narejeno ropotijo, ki jo je uporabljal za mu\u010denje osnovnih zvokov na vse na\u010dine, ki si jih lahko zamisli. O kak\u0161nih ve\u010d kot \u0161tirikanalnih mikserjih in magnetofonih pa ni bilo govora. Tudi zato je bil na mestu naziv Minimal Laboratorium.<\/p>\n
Pri zalo\u017ebi MML je iz\u0161lo \u017ee ve\u010d kot osemdeset kaset, pri \u010demer so najbolj zanimive nekatere kompilacije. Omeniti je treba \u0161e druge, ve\u010dinoma piratske koncertne kasete, ki jih je MML distribuiral. Posnetke, ki so nastali po nizozemsko-belgijski turneji Maria Marzidov\u0161ka konec leta 1987, je opisal kot \u00bbpost industrijsko frenijo kolektivnih angstov pred bli\u017eajo\u010dimi se vojnimi dobami\u00ab in na drugi strani \u00bbbolj topen industrijski sampling tech\u00ab. \u010ceprav zgodovinsko manj znan, se je s svojo glasbo postavil ob bok takratnim slovenskim izvoznim bendom, kot so bili Laibach, Borghesia ali Demolition Group. \u0160ele zgodovinska oddaljenost, predvsem pa zanimanje ljubiteljev industrijske in eksperimentalne elektronske glasbe po svetu, sta nam pokazali, kak\u0161nega izjemnega pionirskega ustvarjalca smo imeli na Slovenskem v tistih prelomnih letih.<\/p>\n
<\/p>\n
Rajko Mur\u0161i\u010d<\/p>\n
<\/p>\n
(Priredba besedila, ki ga je avtor prvi\u010d objavil leta 1988 v oddaji Radia \u0160tudent \u00bbraz\u0161irjamo obzorja\u00ab. Mario Marzidov\u0161ek je umrl oktobra 2011.)<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
In memoriam…<\/p>\n","protected":false},"author":47,"featured_media":3368,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-3367","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3367","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/47"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3367"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3367\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3372,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3367\/revisions\/3372"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3368"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3367"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3367"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3367"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}