{"id":3428,"date":"2011-12-02T11:40:15","date_gmt":"2011-12-02T10:40:15","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=3428"},"modified":"2013-02-12T11:09:33","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:33","slug":"kantavtorska-5ka-kanavtorstvo-vceraj-in-danes","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=3428","title":{"rendered":"Kantavtorska 5ka – Kantavtorstvo v\u010deraj in danes"},"content":{"rendered":"

Pet kantavtorjev \u2013 Peter Andrej, Dani Bedra\u010d, Andrej Gu\u010dek, Tadej Vesenjak in Matej Krajnc \u2013 razpravljajo o svojem liku in delu. Drugi\u010d.<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Kantavtorstvo kot ga poznamo danes, je v tem delu sveta vzcvetelo v desetletjih po drugi svetovni vojni (intenzivneje od 60ih let naprej), predvsem s prodorom angloameri\u0161kih glasbenih praks ter novih in cenej\u0161ih na\u010dinov produkcije ter posredovanja glasbe, ki je hkrati sovpadal in se razvijal tudi z duhom \u010dasa. Danes so omenjeni dru\u017ebeno-politi\u010dno-glasbeni parametri seveda precej druga\u010dni kot pred desetletji. Kako so po va\u0161em opisane spremembe vplivale in vplivajo na razvoj kantavtorstva pri nas? Menite, da je danes kantavtorstvo v Sloveniji v krizi ali v razcvetu? Kak\u0161na je vloga kantavtorja v sodobni dru\u017ebi, tukaj in zdaj? Kje jih najdemo danes?<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: osebni arhiv<\/figcaption><\/figure>\n

Peter Andrej<\/strong>:<\/p>\n

Vplivi so se raz\u0161irili s tehnologijo in zato smo se lahko razgledali naokoli. Tehnologija je omogo\u010dila, da nismo ve\u010d odvisni od dragih studijev, ampak da glasbo lahko delamo doma. Vendar pa smo danes soo\u010deni z drugimi te\u017eavami. Glasbena industrija namre\u010d diktira take prese\u017eke in tak \u201c\u017evenket\u201d vsega in vseh, ki so se pridru\u017eili tej bitki za pozornost \u010dlove\u0161kega u\u0161esa, da ne more\u0161 \u201cpriti zraven\u201d, kaj \u0161ele, da bi te sredi te ma\u0161inerije kdo sli\u0161al. Predstavljajte si, da vam 24 ur na dan nekdo nekaj tla\u010di v uho, pa \u010deprav so to vrhunske stvari. Prav kmalu bi si za\u017eeleli ene same stvari, in to je ti\u0161ina. Zato je sedaj treba delati ti\u0161ino.<\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Julian Kmet<\/figcaption><\/figure>\n

Dani Bedra\u010d<\/strong>:<\/p>\n

Vsakr\u0161na dru\u017ebena sprememba prinese neko novo klimo, nov \u201efiling\u201c, ki ga pesniki in kantavtorji kot senzibilne in kreativne osebe hote ali nehote vna\u0161amo v svoje delo. Vzporedno pa se spreminja tudi tehnologija zapisov (snemanja) na\u0161ih avtorskih del in omenjena cenej\u0161a produkcija slednjih ni ve\u010d razlog, saj lahko v bistvu vsak kantavtor, ki kolikor toliko obvlada ra\u010dunalnik ali minidisk, posname svoje pesmi na kvalitativno neprimerno vi\u0161ji ravni kot pred desetletji. Takrat smo doma snemali \u0161e na mono kasetnike, pa so klub temu posnetki pre\u017eiveli razne trendovske, \u010dasovne in ostale kataklizme. Sporo\u010dilnost \u0161teje! Vloga kantavtorja pa se po moje v sodobni dru\u017ebi niti ne razlikuje od vloge kak\u0161nega renesan\u010dnega trubadurja iz Provanse ali ameri\u0161kega protestnega pevca iz zgodnjih \u0161estdesetih. Kantavtorstvo kot tak\u0161no v bistvu nikoli ni bilo v kak\u0161ni resni krizi, vedno se je in se bo dogajalo nekako \u201ena drugi strani\u201c (pop, rock, jazz mainstreama), torej bolj med ljudmi in manj pod okriljem etablirane oziroma institucionalizirane glasbene produkcije. Iz tega razloga kantavtorstvu\u00a0 priti\u010de oznaka \u201efolk glasba\u201c.<\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Lenka Krajnc<\/figcaption><\/figure>\n

Matej Krajnc<\/strong>:<\/p>\n

Pri nas je \u017ee prva kantavtorska scena konec \u0161estdesetih iz\u0161la iz ameri\u0161ko-britanskih praks po eni in evropskih \u0161ansonskih (Francija, Italija) po drugi strani. Potem se je to zdru\u017eevalo tudi s slovenskim ljudskim izro\u010dilom, glasbami sveta ipd. Govorim seveda o \u201csceni\u201d, posamezne tovrstne ustvarjalce pa smo imeli \u017ee prej, denimo Je\u017eka.<\/p>\n

Danes kantavtorje, take ta prave, najdemo predvsem \u201con the nickel\u201d, kot bi dejal Tom Waits. V podtalju. Dandanes kantavtorstvo, \u010de ga jemljemo po poeti\u010dni definiciji, ni v krizi, ampak v razmahu in to precej ve\u010djem kot v za\u010detku devetdesetih, precej je dobrih avtorjev\/izvajalcev, kar se vidi pri projektih\/festivalih, kot so denimo Rokerji pojejo pesnike<\/em>, Kantfest<\/em>, Val 202: Imamo dobro glasbo<\/em>, Festival \u0161ansona<\/em> \u2026 Ti projekti so koristni, nujno potrebni, vendar kljub vsemu \u0161e vedno premalo medijsko opazni, kar dandanes niti ni \u010dudno, a vendarle. Znotraj tega je precej dru\u017ebenega anga\u017emaja, vendar je navzven manj opazen, prednja\u010di intima. \u017de Dylan je dokazal, da anga\u017eiranost ni nujno pokvarljiva roba, pri nas imamo nekaj odli\u010dnih tovrstnih ustvarjalcev. Tudi sam sem aktiven v tej smeri (denimo s pesmijo Pri\u0161lek<\/em>, torej svojim lanskim prispevkom za projekt Val \u00a0202 <\/em>\u2013 Imamo dobro glasbo<\/em>), imam tudi plo\u0161\u010do Pesmi za gospodarsko krizo<\/em> (precej satiri\u010dne, intertekstualne pesmi), ki je \u0161e v predalu, a ne bo ve\u010d dolgo. Na mojih zadnjih plo\u0161\u010dah (in nasploh) je precej anga\u017eiranosti skozi zadnja vrata. Zabava in srbi me predvsem narodova mentaliteta, o tem najve\u010d pi\u0161em. Ravno zdaj so za to najbolj\u0161i \u010dasi, ni pa Dylana<\/em>, ki bi potegnil za seboj generacijo. Ali pa morda celo obstaja, pa ga ne prepoznamo.<\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Krista Lapan<\/figcaption><\/figure>\n

Andrej Gu\u010dek<\/strong>:<\/p>\n

So se dru\u017ebeno-politi\u010dno-glasbeni parametri, kot jih imenujete, res tako pomembno spremenili? So bile v 50. in 60. letih boj za emancipacijo \u017eensk, pravice temnopoltih v Ameriki, razredni boj, boj za socialne pravice izkori\u0161\u010danih delavcev, protivojni protesti toliko bolj relevantne teme kot danes? Mogo\u010de, vendar mislim, da se moramo ljudje na neki temeljni ravni vedno znova boriti za stvari, ki jih imamo, za katere smo mislili, da smo jih \u017ee dosegli, pa se nam vedno znova vra\u010dajo. No\u010dem biti pesimist, vendar pa se mi bolj zdi, da civilizacija v svoji te\u017enji po napredku prej kro\u017ei, se dviga in pada, kot pa res bistveno napreduje. Tako, da se tudi vloga kantavtorja v tem smislu v osnovi bistveno ne spreminja. Tudi na glasbeni ravni bi te\u017eko rekel, da se je kaj bistvenega spremenilo. Ljudski glasbenik, kantavtor, folker, po ve\u010dini obra\u010da ve\u010dne tri akorde in skozi to enostavno harmonsko podlago svetu sporo\u010da lasten odnos do njega, pa naj si bo raper, elektronik, rocker ipd. Na kozmeti\u010dni ravni pa je zadeva gotovo druga\u010dna. V strogem pomenu je kantavtor odvisen le od sebe, ne glede na \u201ckozmetiko\u201d (gadgets<\/em>) s katero se (lahko) obdaja. V tem smislu je posamezni kantavtor \u2018ujetnik\u2019 trenutka, ki dolo\u010da na\u010din, kako je vstopil v to umetnostno zvrst. Nekdo, ki je za\u010del ob akusti\u010dni kitari, bo po vsej verjetnosti pri tem tudi ostal, prav tako elektronik ali raper. Kar pa ne pomeni, da ne bi mogel najprej, po naklju\u010dju, za\u010deti z ne\u010dim drugim.<\/p>\n

V Sloveniji je kantavtorstvo v razcvetu v krizi, ker v tako majhni de\u017eeli po definiciji tako mora biti. S tem seveda ne trdim, da ni svetlih izjem, vendar so zato odgovorne predvsem te izjeme same. Gotovo pa bi morala odgovornost na neki ravni prevezeti tudi dr\u017eava in na strukturni ravni izbolj\u0161ati pogoje za razvoj (folk klubi po glavnih mestih\u2026). Vendar je zanjo bolj varno, da se oklepa \u017ee desetletja prese\u017eenega razmerja med \u2018visoko\u2019 in \u2018nizko\u2019 umetnostjo.<\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Tadej Vesenjak<\/strong>:<\/p>\n

Kantavtorstvo ni v krizi, ker toliko, kot je danes kantavtorjev v Sloveniji, jih verjetno ni bilo \u0161e nikoli \u2013 po moje ima vsaka ob\u010dina vsaj enega. Je pa te\u017eava drugje. Po mojem mnenju predvsem v publiki, ki se jo zadnje ali dve desetletji bolj ali manj na\u010drtno zavaja (beri: poneumlja) s produkcijo, ki je nemalokje dvomljive kvalitete. Ni dvoma, da so v ozadju tak\u0161ni lobiji in struje, ki jim je v interesu, da se ljudje ne bi preve\u010d ukvarjali s standardi in imeli zahteve po bolj\u0161em. V taki situaciji postajajo neke preverjene prakse in kli\u0161eji del vsakdana. Potem se ne gre \u010duditi, da se celo uveljavljeni glasbeniki prito\u017eujejo, da ljudje na njihove koncerte prihajajo zaradi starih hitov in ne iz \u017eelje po ne\u010dem novem ali zgolj iz zdrave radovednosti. Kako je potem pri srcu malemu ali mlademu lokalnemu kantavtorju, ki sicer verjame v svoje ideje in prepri\u010danje in se mu od \u010dasa do \u010dasa zgodi, da ga kdo od znancev, prijateljev, kolegov ali \u0161e kdo tu in tam potreplja po rami, na njegove koncerte pa pride bore malo ljudi? Radijske postaje in glasbeni uredniki so malodane gluhi za tak\u0161no glasbo, na televizijah je situacija \u0161e bolj drasti\u010dna, ker so \u0161e bolj odvisne od rejtingov in posledi\u010dno reklamiranja, glasbeni \u010dasopisi tekmujejo z rumenim tiskom ali pa so \u017ee del njega in potem ostaneta\u00a0 \u0161e internet in ulica ter seveda milijarde zadetkov med katerimi se na\u0161 kantavtor po\u010duti, kot bi igral loterijo. Ampak bolj ko je situacija zaj***na, bolj cveti alternativa, \u010dlove\u0161ka iznajdljivost pa tudi nima meja. Je pa celotna situacija dobra tudi za \u201cnaravno selekcijo vrste\u201d! <\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Kantavtorska bitja in \u017eitja:<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

PETER ANDREJ<\/strong><\/p>\n

Peter Andrej je pesnik<\/a> in pevec<\/a>, glasbenik<\/a> in glasbeni producent. Za\u010del je v osemdesetih kot \u010dlan \u00bblegendarnih Lau\u017eenkov iz nahkastla\u00ab<\/em>, ki so s svojo me\u0161anico glasbenih balad in parodij\u00a0 rogovilili po \u0160tajerski. Pohorske poti <\/em>leta 1994 izidejo na kaseti (CD izide 2003) kot uglasbena poezija Janka Glazerja, znamenitega Ru\u0161ana,\u00a0 s spremno besedo maestra Bojana Adami\u010d<\/a>a na zavihku. Sledijo: Hi\u0161a iz kart, <\/em>uglasbeni songi Borisa A. Novaka (Rumlkukl 1988), Valovanje <\/em>(Litera & Cezam, 2003), sodelovanje s pesnico Eriko Vouk, uglasbeni pesniki na plo\u0161\u010di Povabilo na \u010daj<\/em> (Klub KU \u2013 KU 2006). <\/strong> Libero (<\/em>Klub KU-KU, 2009 – producent\u00a0Drago Mlinarec) po\u017eanje odli\u010dne kritike, Cipro\u0161 <\/em>(Klub KU-KU, 2010) <\/em>je v znamenju sodelovanja s quintetom Piazzolleky. <\/em>Sledi solo plo\u0161\u010da Tujec<\/em>, uglasbene pesmi Augusta Pavla (Pavlova hi\u0161a, 2011). Pi\u0161e tudi glasbo za gledali\u0161\u010de, lutkovne predstave, od 2008 pa ustvarja Festival Pohorska pravljica. Od leta 2003 je producent mednarodnarodnega Festivala kantavtorstva \u2013 Kantfest.<\/p>\n

Spletna stran: http:\/\/www.myspace.com\/peterandrejband<\/a><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

DANI BEDRA\u010c<\/strong><\/p>\n

Je predvsem pesnik, svojo poezijo pa \u017ee od nekdaj izvaja tudi v glasbeni obliki. V preteklosti je to po\u010del v skupinah (Kladivo, konj in voda<\/em>, Shithead Folk trio<\/em>, Aletheia<\/em> idr.), zadnji dve leti pa v glavnem nastopa kot kantavtor. Je tudi nekdanji ustanovitelj in sedanji programski vodja tradicionalnega Festivala akusti\u010dne glasbe<\/em> v \u017dalcu. Izdal je ve\u010d pesni\u0161kih zbirk in nosilcev zvoka, pisal pa je tudi glasbo za gledali\u0161\u010de in razne plesne skupine. Kot kantavtor poleg samostojnih koncertov nastopa tudi na literarnih ve\u010derih, na otvoritvah razstav in podobnih dogodkih.<\/p>\n

Spletna stran: http:\/\/bedrun.blog.siol.net<\/a><\/p>\n

Facebook: http:\/\/www.facebook.com\/Bedrun<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

MATEJ KRAJNC<\/strong><\/p>\n

S kantavtorstvom se ukvarja od leta 1992, ko je za\u010del uglasbovati lastno poezijo in nastopati z repertorjem gospela, bluesa in countryja. Leta 1998 posname prvo plo\u0161\u010do, koncertno gospelovsko Glory And Honor<\/em>, naslednje leto sledi avtorski album Na prvem ovinku<\/em>. Med 2002-10 posname niz plo\u0161\u010d z uglasbljeno poezijo, ki jo vidni glasbeni kritiki in uredniki (Weber, Po\u0161trak, Longyka) umestijo med vrhunce slovenskega avtorstva. Dvakratni gost oddaje Iz\u0161tekani, sodelavec Kantfesta, projekta RPP (Rokerji pojejo pesnike). V letih 2008 in 10 sodeluje tudi pri projektu Vala 202 Imamo dobro glasbo<\/em>. \u0160est let dela na Radiu Slovenija kot pomo\u010dnik v Oddaji Janeta Webra. Leta 2010 za\u010dne sodelovati s hrva\u0161ko zalo\u017ebo Slu\u0161aj najglasnije!, kjer med 2010-11 izda osem plo\u0161\u010d, soustanovi zasedbo Brem, nastopi na Festivalu \u0161ansona, \u017ee ve\u010d kot desetletje pa deluje tudi kot glasbeni publicist, zgodovinar in prevajalec opusov vidnih popularnih glasbenikov.<\/p>\n

Spletna stran: www.matejkrajnc.com<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

ANDREJ GU\u010cEK<\/strong><\/p>\n

Z glasbo se je za\u010del ukvarjati v mali \u0161oli, ko je za\u010del obiskovati pouk violine. Kasneje je instrumentarij raz\u0161iril na akusti\u010dno in elektri\u010dno kitaro, klavir in orglice. Prvi za\u010detki delovanja v skupini Hi\u0161a segajo v leto 1981, vendar je delovanje kmalu za deset let zamrlo. V tem obdobju je igral v razli\u010dnih rock in pop zasedbah doma in v tujini. Od 1991 do 2011 je s skupino Hi\u0161a izdal deset albumov, za sedem studijskih plo\u0161\u010d pa je napisal avtorsko glasbo in besedila. Leta 2010 je iz\u0161el njegov akusti\u010dni kantavtorski prvenec Temne zore<\/em>.<\/p>\n

p.s. Andrej Gu\u010dek nastopa v Cankarjevem domu 5.12., ob 20-letnici delovanja skupine Hi\u0161a.<\/p>\n

Spletna stran: www.andrejgucek.com<\/a><\/p>\n

Facebook: http:\/\/www.facebook.com\/profile.php?id=716006033&ref=tn_tinyman<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

TADEJ VESENJAK<\/strong><\/p>\n

Je kantavtor, ki v prle\u0161\u010dini misli, \u201cgu\u010di\u201d in poje. Njegova besedila so izpovedna, \u017eivljenjska, dru\u017ebenokriti\u010dna in humorna, njegova glasba pa je me\u0161anica folka in bluesa z mo\u010dnim rokovskim pridihom. Je petkratni nagrajenec kantavtorskega festivala Kantfest v Ru\u0161ah in udele\u017eenec festivalov LENT 2007, 2008, 2009. Nastopil je na ve\u010deru \u0161ansona La vie en rose<\/em>, prejel nagrado za najbolj\u0161e besedilo na festivalu Pesmi o vinu v Ormo\u017eu (2009) za pesem \u00bbOstani \u0161e malo\u00ab, bil pa je tudi gost Jureta Longyke v oddaji Iz\u0161tekani<\/em>. Leta 2008 v samozalo\u017ebi izda album Samo mrtve ribe plavajo s tokom<\/em>.<\/p>\n

Spletna stran: www.myspace.com\/kantavtor<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pet kantavtorjev \u2013 Peter Andrej, Dani Bedra\u010d, Andrej Gu\u010dek, Tadej Vesenjak in Matej Krajnc \u2013 razpravljajo o svojem liku in delu. Drugi\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":3429,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40],"tags":[],"class_list":["post-3428","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3428","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3428"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3428\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3436,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3428\/revisions\/3436"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3429"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3428"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3428"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3428"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}