Nisem eden tistih, ki posmehljivo gledajo na delo glasbenih kritikov. Nisem med tistimi, ki vzvi\u0161eno zavra\u010dajo delo kritikov z enim od znanih kli\u0161ejev, kot je na primer tisti o relativnosti okusa, da bi z njim utrdil varno gnezdece svoji pti\u010dji samov\u0161e\u010dnosti in na mah zavrnil vsako nadaljnjo diskusijo. \u010ce \u017ee mora biti kli\u0161e, naj ga vsaj zagrabim s hrbtne strani: \u010de je okus relativen, naj bo, vendar naj to pogrebno dejstvo ne uprizarja licemerne konsenzualne resnobne slovesnosti \u2013 zakaj ga ne bi raje okitil z vitalnostjo, z \u017eivljenjem? Zakaj ga ne bi za\u010dinil s prepirom in konfliktom? Kaj je \u017eivljenje drugega kot prepir o okusu? Kam smo pa pri\u0161li, da gre vsem le za konsenz za vsako ceno? Tokrat bom, soglasju v brk, poskusil sprevrniti obi\u010dajen odnos med glasbenikom in glasbenim kritikom, a vseeno upam, da prizanesljivi bralec ne sprejme tegale kriti\u010dnega obra\u010duna s kobili\u010djo tradicijo podlistkarskih kvasa\u010dev kot \u0161e en izraz okusa nekega glasbenika.<\/p>\n
Danes se glasbena kritika oziroma tisto, kar je od nje \u0161e ostalo, ne pojavlja ve\u010d zgolj v \u010dasopisju, marve\u010d je ve\u010dinoma \u0161e vedno prisotna na na\u010din, ki je tej mno\u017ei\u010dni kuhinji za siromake zelo soroden. Brez slabe vesti lahko zaklju\u010dim, da je glasbena kritika s prihodom televizije in interneta samo pridobila na prosta\u0161tvu. Kdor zna brati z ust, bi mi gotovo hitro pritrdil, da celo ribice v akvariju vse vedo o glasbi in filmih, o literaturi mogo\u010de malo manj, vendar si tudi o njej ne pomi\u0161ljajo izre\u010di mnenja, \u0161e posebej, ker literature sploh ne berejo. \u010ce sem \u017ee omenjal kli\u0161eje, je zanimiv tudi tisti o totalni nebogljenosti knjig v boju s skorumpiranostjo sveta: \u00bbKaj nam zdaj pomagajo vse knjige?\u00ab Kot da bi moralo \u017ee samo dejstvo, da je knjiga napisana, najmanj ugasniti vse vulkane in prepre\u010diti vse potrese, ne da bi jo sploh kdo prebral.<\/p>\n
Tam, kjer svoje domislice trosi prenapeti analfabetizem, lahko stavimo, da enoumje uprizarja igro skrivalnic in dela vse v prid temu, da bi se nali\u0161palo z iluzijo mnogoterosti \u2013 in v tej igri uspeva; ko se namre\u010d enoumje umesti v teater spektakla, je formula za degeneracijo okusa popolna. Kako v dana\u0161nji solatarski dru\u017ebi spektakla sploh biti resen glasbenik, ali morda \u0161e te\u017eje \u2013 biti dober in odgovoren glasbeni kritik? \u010ce bi me kdo vpra\u0161al, pa me ne, bi si upal trditi, da je proti neusahljivosti enoumja kljub vsemu \u0161e vedno naju\u010dinkovitej\u0161a resna in po\u0161tena teoretska analiza. \u010ce ne drugega, ukvarjanje s teorijo v\u010dasih proizvede ekscentri\u010dnega analitika. Tako vsaj ne moremo ve\u010d re\u010di, kako nezanimivi ljudje hodijo po na\u0161ih ulicah. Pa nas teorija res lahko \u010desa nau\u010di? Denimo tista, ki pod krinko navidezne relativnosti odstira nezavedno strukturiranost? Kaj je torej relativno in kaj ni? Kaj je odvisno od subjektivnega gledi\u0161\u010da in kaj nam je skupno? Smo sploh glede \u010desa lahko objektivni?<\/p>\n
\u010ce je glasba stvar kulture, potem najprej seveda: kaj je kultura? Po Rastku Mo\u010dniku je kultura tisto, kar ljudje po\u010dnemo, ne da bi dejansko verjeli v to. Kulturo tvorijo mehanizmi, ki jih mi sistemati\u010dno mislimo lo\u010dene od njihovih dru\u017ebeno-zgodovinskih pogojev. Kultura je abstrakcija, njen pomen pa ostaja odprt. Nih\u010de naj torej ne bi imel pravice, da neko obliko umetnosti postavlja nad drugo. Razen, seveda, \u010de ne \u017eeli s tem izraziti ne\u010desa drugega, nekaj ne-kulturnega. Ko \u010dlovek o umetni\u0161kem delu verbalno izrazi svoje mnenje, izstopi iz umetnosti na podro\u010dje ideologije.<\/p>\n
\u017di\u017eek glede odprtosti pomena umetni\u0161kega dela nazorno navede slede\u010da primera: leta 1938 je francoski anarhist Alfonso Laurencic (slovenski priimek!), navdihnjen z moderno umetnostjo Kandinskega in Kleeja, kot tudi Bu\u00f1uela in Dalija, izumil obliko \u00bbpsihotehni\u010dnega\u00ab mu\u010denja: ustvaril je svoje tako imenovane \u00bbbarvite celice\u00ab kot prispevek k boju proti Francovim silam. Zaporni\u0161ke celice so bile navdihnjene tako z idejami geometri\u010dnih abstrakcij in nadrealizmom kot z avantgardnimi teorijami o psiholo\u0161kih lastnostih barv. Postelje so bile postavljene pod naklonom dvajsetih stopinj, zaradi \u010desar je bilo na njih skoraj nemogo\u010de spati, tla so bila prepredena z opekami in ostalimi geometrijskimi oblikami, ki so onemogo\u010dala gibanje. Zapornikova edina mo\u017enost je bila bol\u0161\u010danje v zid, pokrit s \u00bbpsihedeli\u010dnimi\u00ab vzorci, ki so s svetlobo, ki je dajala vtis, da se vse skupaj premika, povzro\u010dali pri zaporniku ob\u010dutek du\u0161evne zmedenosti in nelagodja.<\/p>\n
V Budimpe\u0161ti na Gellertovem hribu stoji spomenik, posve\u010den osvoboditvi mesta, ko je leta 1945 Rde\u010da armada pregnala iz mesta naciste: velikanski kip \u017eenske, ki nad glavo dr\u017ei palmov list. Kip je dal prvotno postaviti fa\u0161isti\u010dni diktator admiral Horty v \u010dast svojemu sinu, ki je kot pilot padel v boju z Rde\u010do armado. Ko so leta 1945 ta kip pokazali sovjetskemu mar\u0161alu Klimentu Voro\u0161ilovu, je ta pomislil, da bi lahko slu\u017eil kot spomenik osvoboditvi … ali nam ta anekdota ne pove dovolj o odprtosti \u00bbsporo\u010dila\u00ab umetni\u0161kega dela? (Prvotni letalski propeler v rokah \u017eene so sicer zamenjali s palmovim listom).<\/p>\n
Kot sredstvo za mu\u010denje zapornikov v Guantanamu so uporabljali komad Killing in the Name<\/em> skupine Rage Against the Machine.<\/p>\n Vsako mnenje o pomenu in kakovosti glasbe je ideolo\u0161ki konstrukt. Glasbo je mogo\u010de \u00bbobjektivno\u00ab opisovati le z abstraktno-formalnimi izrazi, kot so pavza, takt, dol\u017eina in vi\u0161ina tona, tempo, napetost … Zunaj tega bo smisel glasbe nujno zgre\u0161en, ker ga ni. Smisel glasbe dolo\u010da subjektova vpetost v simbolni red, soo\u010denje s potla\u010denim realnim in subjektov imaginarni odziv na to realno. Plasti\u010dnost pomena umetni\u0161kega dela je neskon\u010dna.<\/p>\n Dober glasbeni kritik je zame tisti, ki te zadeve razume. Glasbeni kritik mora poznati zgodovinska gibala in dialekti\u010dna razmerja, ki vplivajo na nastanek umetni\u0161kega dela. Po drugi strani pa mora razumeti, kako to delo sodi v vedno nove socialne in zgodovinske okoli\u0161\u010dine, potem ko se je enkrat odcepilo od prvotnih dru\u017ebeno-zgodovinskih koordinat. Kritik mora znati celovito in jedrnato pojasniti, kako se neko umetni\u0161ko delo v dolo\u010denem trenutku vpenja v dolo\u010den kontekst, kak\u0161ne sile dolo\u010dajo ta kontekst in kako ga je iz najrazli\u010dnej\u0161ih subjektivnih vidikov v dolo\u010denem trenutku mogo\u010de ovrednotiti. S tem intelektualnim posegom bo kritik seveda nujno zgre\u0161il, zato mora zadostiti \u0161e enemu pogoju: v odnosu do bralca ali poslu\u0161alca mora v psihoanaliti\u010dnem smislu zasesti mesto analitika. To pomeni, da mora analizirani \u2013 in resni\u010dna kritika (v smislu analiti\u010dnega posega) ni namenjena zgolj avtorju dela samemu ali pa njemu sploh ni namenjena, temve\u010d vsakemu, ki se s tem delom kakorkoli istoveti (\u010de se ne istoveti, je namen kritike lahko samo propaganda) in to kritiko bere ali poslu\u0161a \u2013 verjeti v kritika (analitika) kot v \u010dloveka, za katerega se predpostavlja, da ve. Brez tega umetni\u0161ka kritika nima smisla, saj ni\u010desar ne spreminja in ne osvobaja, ampak je sama sebi namen.<\/p>\n O\u010ditno je, da umetni\u0161ko delo, kljub svojemu domnevno neideolo\u0161kemu poreklu, postane re\u010d ideologije, takoj ko je vklju\u010deno v svet raznovrstnih, navzkri\u017enih partikularnih interesov. To pojasni odpor ameri\u0161kih jazzovskih glasbenikov v petdesetih letih, ki so zgolj zaradi pre\u017eivetja igrali pred ob\u010dinstvom, a tako, da so bili s hrbtom obrnjeni proti poslu\u0161alcem, zaman upajo\u010d, da se njihove glasbe ne bi dotaknila umazana roka profanega neumetni\u0161kega interesa. Zato so neposve\u010dene poslu\u0161alce, ki niso bili del njihovega lartpurlartizma, poimenovali \u00bbsquareheads<\/em>\u00ab.<\/p>\n Umetni\u0161ko delo bo vedno podvr\u017eeno izmali\u010denju in manipulaciji, celo literarno in filozofsko delo. Dober kritik mora to razumeti, prav tako pa tudi glasbenik, ki sebe in svoje delo jemlje resno. Kot glasbenika bom poimenoval nekoga, ki proizvaja karkoli, kar se naslavlja na slu\u0161no, pod pogojem, da je proizvedeno sublimirano nad obi\u010dajen hrup. Da bi se nekoga dojelo kot glasbenika, mora na prvem mestu ustvariti ti\u0161ino. To je prvi pogoj sublimacije: uti\u0161ati hrup. Osnovno formulo glasbene sublimacije nam je podal John Cage s svojo kompozicijo 4\u203233\u2033<\/em>. \u010ceprav je kompozicija obi\u010dajno poznana kot \u00bb\u0161tiri minute in triintrideset sekund ti\u0161ine\u00ab, kompozicijo dejansko sestavljajo zvoki, ki jih tvori okolje, medtem ko se delo izvaja. Glasba je vsak zvok, ki je dojet kot \u00bbdruga\u010den\u00ab; glasba je vsak zvok, ki je z izvajal\u010devo sugestijo in\/ali s poslu\u0161al\u010devo mentalno aktivnostjo izvzet iz okvira obi\u010dajnega zvo\u010dnega hrupa, tako da v poslu\u0161alcu izzove telesni u\u017eitek.<\/p>\n Da je neko delo dojeto kot glasba, je odvisno od marsi\u010desa. V relativno kratki zgodovini rocka lahko opazujemo, kako se neko glasbeno delo dvigne nad hrup; v prvem obdobju rocka nad hrup tistega, kar je Robert Plant poimenoval \u00bbrubbish<\/em>\u00ab in je bilo do nekega specifi\u010dnega trenutka \u0161e dojeto kot glasba. \u010cez \u010das pa je bila ta nova glasba, ki naj bi jo nad obi\u010dajen hrup povzdigovala kvaliteta \u00bbmusicianshipa<\/em>\u00ab, zaradi nekega drugega specifi\u010dnega dogodka sama zavrnjena in izgnana v brezno hrupa; izgnana zaradi dogodka, ki je kreativnost \u010drpal izklju\u010dno iz energije najpreprostej\u0161ih zvo\u010dnih struktur. Ni minilo dolgo, ko se je na piedestal kreativnosti zopet vrnil \u00bbrubbish<\/em>\u00ab. Ta prikaz je seveda poenostavljajo\u010d in napa\u010den, saj daje vtis neke trdne zgodovinske kavzalnosti, \u010deprav gre prej za dialekti\u010dne procese, ki se nepredvidljivo pojavijo, sopostavljajo, nasprotujejo, pomirjajo, eden drugega vzdr\u017eujejo in na koncu poniknejo, zato da bi se kasneje na nekem drugem mestu, v druga\u010dnih oblikah, z druga\u010dnim razumevanjem spet vrnili na povr\u0161ino.<\/p>\n \u017di\u017eek, ki sledi Lacanu, trdi, da je resnica na povr\u0161ini in ne v globini. Vznemirljiva Lacanova teorija trdi, da za zastorom ni ni\u010desar. Sama igra podob vsebuje nepomirljivi, neintegrabilni preostanek, prazni materialni organ manka, ki je zastopnik resnice. Z vso spo\u0161tljivostjo zainteresiranemu bralcu oba priporo\u010dam branje, saj si sam tule jaz ne morem privo\u0161\u010diti ob\u0161irnej\u0161ega pojasnjevanja. Pravzaprav lahko zgolj nadaljujem v bolj splo\u0161ni smeri: skrivnost sublimacije, kreativnosti je v imaginarni, la\u017eni zapolnitvi prej omenjenega manka. Tisto, kar v zvo\u010dnem smislu zaseda prostor tega manka (in povzro\u010da telesni u\u017eitek), je razumljeno kot dobra glasba; tisto zvo\u010dno delo, ki podpira in vzdr\u017euje hrup (in nas \u00bbne gane\u00ab), pa je slaba glasba. Tako se rojeva in uspeva zvo\u010dna ideologija. Naj omenim Milesa Davisa. Principe ustvarjalnosti je dobro poznal, zato je ob\u010dutil prisilo novega glasbenega izumljanja, pritisk, da je treba glasbeno ideologijo nenehno razbijati in postavljati pred preizku\u0161njo. \u010ce mu to ni uspevalo, je trobento raje odlo\u017eil vstran in se tola\u017eil s seksom in kokainom (v avtobiografiji pravi, da nikoli ni masturbiral!). Bil je jezen, dekadenten in samodestruktiven. Ni igral starih pre\u017eve\u010denh standardov, ki jih je sam neko\u010d izumil in jih mnogi duhamorno \u0161e vedno igrajo, ve\u010dina najbr\u017e z utvaro, da jih izumljajo na novo: \u00bbVsak \u0161pil je novo do\u017eivetje.\u00ab<\/p>\n Lahko pa se zgodi, da se na polo\u017eaju manka, potla\u010denosti neke dru\u017ebene resnice, ustvarjalec znajde po naklju\u010dju, tako kot v primeru punka \u2013 te izjemne, \u010dudovite, navdihujo\u010de in gnusne epizode v zgodovini glasbe.<\/p>\n Kakorkoli \u017ee, pravih ugankarjev ne zanimajo uganke, ki jih je mogo\u010de re\u0161iti. Naj mi bo dovoljeno izraziti mojo ideologijo, moj osebni okus. Kot sem omenil, je dojemanje kvalitete glasbe odvisno od partikularne subjektivne pozicije. Zame pa bi bila lahko najbolj\u0161a tista glasba, ki logiko partikularnosti najbolj prese\u017ee, ker ji uspe dose\u010di najvi\u0161jo mero univerzalnosti, naslavljanja na vse. Njena posledica je potreba po temeljni redefiniciji vi\u0161jega \u0161tevila partikularnih pogledov na glasbo, ve\u010d kot pri katerikoli drugi glasbi. Dobra glasba poskrbi, da se zamaje celoten glasbeni svet (z redkimi izjemami ne namigujem na erupcije \u2013 svet se premika nesli\u0161no). Pri tem ne ka\u017ee odrinjati na stran politi\u010dne podstati ustvarjanja, \u010deprav se podro\u010dje kulture (estetike) ne dotika podro\u010dja politike (etike). A vendar gre za dialekti\u010dno razmerje, primerljivo z Marxovem dialekti\u010dnem razmerju med uporabno in menjalno vrednostjo blaga. Hi\u0161a ima bodisi uporabno vrednost, v njej lahko \u017eivimo, bodisi menjalno vrednost, lahko jo prodamo na trgu. Ne more pa imeti obeh vrednosti hkrati: ali z njo trgujemo ali pa v njej \u017eivimo. Obe vrednosti se medsebojno izklju\u010dujeta in obenem medsebojno podpirata. V kapitalizmu brez ene ni druge in obratno.<\/p>\n Vsi tisti, ki zanemarjajo politi\u010dno in ideolo\u0161ko plat glasbenega dela in zavestno ali nezavedno upo\u0161tevajo le kulturno oziroma estetsko plat, zanikajo sodelovanje glasbe v ideolo\u0161kih procesih. Apoliti\u010dnost dana\u0161njih glasbenikov in glasbenih kritikov zakriva potla\u010deno resnico njihovega aktivnega sodelovanja v kapitalisti\u010dni, monopolisti\u010dni in izkori\u0161\u010devalski ideologiji. Zato danes biti apoliti\u010den glasbenik ali glasbeni kritik pomeni aktivno vzdr\u017eevati oglu\u0161ujo\u010di hrup sebi\u010dnega kapitalisti\u010dnega partikularizma, gradnjo novih in vi\u0161jih zidov, sodelovanje v skepti\u010dno-cini\u010dni mra\u010dnja\u0161ki ideologiji spektakla in nadzora ter krepitev \u017ee tako skrajnih neenakosti.<\/p>\n Nekateri zapostavljajo etiko na ra\u010dun estetike, drugi ravno obratno. V rocku, ki je moj \u017eanr, je, zelo grobo povedano, to najbolj o\u010ditno v protislovju med progresivnim rockom in punkom, vendar je to nasprotje dobrodo\u0161lo, saj eden drugega \u0161e vedno ohranjata pri vitalnosti.<\/p>\n Glede svojega umetni\u0161kega okusa bi morda omenil le \u0161e pomenljiv odlomek iz eseja Josipa <\/em>Brodskega o ruski pesnici Ani Ahmatovi, ki je svojo eti\u010dno dr\u017eo v \u010dasu oktobrske revolucije in stalinizma pla\u010dala z izgubo svojih najbli\u017ejih. (Sama je precej \u010dude\u017eno vztrajala in predvsem pre\u017eivela v domovini, medtem ko so bili njeni najbli\u017eji ali usmr\u010deni – kot njen prvi mo\u017e Gumiljov \u2013 ali pa so kon\u010dali v gulagih \u2013 kot tretji mo\u017e Nikolaj Punin, sin Lev Gumiljov, prijatelj Mandel\u0161tam), estetsko pa je bila v obdobju, ki so ga zaznamovali \u0161tevilni tehni\u010dni poskusi v pesni\u0161tvu, izrazito neavantgardna: \u00bbKratko in malo je \u017eelela igrati odkrito, brez ovinkarjenja ali izumljanja novih pravil (\u2026). Nobena stvar tako ne razgalja pesnikove \u0161ibkosti kakor klasi\u010dni stih, zato vse tako splo\u0161no be\u017ei pred njim.\u00ab<\/p>\n Viri:<\/em><\/p>\n <\/p>\n Slavoj \u017di\u017eek, The Sublime Object of Ideology<\/em> (Verso, London, New York, 1989)<\/p>\n Slavoj \u017di\u017eek, The Parallax View<\/em> (The MIT Press, London, Massachusetts, 2006)<\/p>\n Jacques Lacan, \u0160tirje temeljni koncepti psihoanalize <\/em> (Dru\u0161tvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana, 1996)<\/p>\n Miles Davis in Quincy Troupe, Miles Davis: Avtobiografija<\/em> \/ (Tangram, Ljubljana, 2000)<\/p>\n Iosif Aleksandrovi\u010d Brodskij, Izbrane pesmi<\/em> <\/em>(Cankarjeva zalo\u017eba, Ljubljana,1989)<\/p>\n http:\/\/www.lacan.com\/zizhowto.html<\/a><\/p>\n http:\/\/dpu.mirovni-institut.si\/14letnik\/mocnik2011.php<\/a><\/p>\n http:\/\/socialalterations.com\/2010\/08\/03\/watch-professor-david-harvey-on-marx%E2%80%99s-capital\/<\/a><\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Jan Kozlev\u010dar, po doma\u010de Jan Kozel, je glasbenik, \u010dlan benda Carnaval in kulturni aktivist.<\/p>\n Glej tudi njegov \u00bbBaraka (mani)fest\u00ab (https:\/\/novamuska.org\/?p=790<\/a>) in zapis o njem v rubriki \u00bbSedem, (6)\u00ab (https:\/\/novamuska.org\/?p=2911<\/a>)<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Zapis glasbenika in kulturnega aktivista…<\/p>\n","protected":false},"author":29,"featured_media":3509,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-3508","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zapisi-glasbenikov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3508","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/29"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3508"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3508\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6004,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3508\/revisions\/6004"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3509"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3508"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3508"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3508"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}