{"id":3522,"date":"2011-12-18T18:16:21","date_gmt":"2011-12-18T17:16:21","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=3522"},"modified":"2013-02-12T11:09:32","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:32","slug":"kantavtorska-5ka-med-margino-in-mainstreamom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=3522","title":{"rendered":"Kantavtorska 5ka – Med margino in mainstreamom"},"content":{"rendered":"

Pet kantavtorjev \u2013 Peter Andrej, Dani Bedra\u010d, Andrej Gu\u010dek, Tadej Vesenjak in Matej Krajnc \u2013 razpravljajo o svojem liku in delu. Tretji\u010d.<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Kantavtor je kot pozoren opazovalec in opisovalec tako intimnega kot javnega pogosto precej oster in prepoznaven kritik dru\u017ebenih razmer. Kako je z dru\u017ebeno kritiko in ostrino v kantavtorstvu danes? Kak\u0161en je polo\u017eaj kantavtorjev na tako imenovani \u201cslovenski glasbeni sceni\u201d? Kje in na kak\u0161ne na\u010dine delujejo? So v (dokaj) marginaliziranem polo\u017eaju iz principa oziroma zato, ker pogled iz obrobja omogo\u010da druga\u010dno, bolj \u201ctrezno\u201d, kriti\u010dno perspektivo ali pa\u010d zato, ker\u00a0 pravzaprav v osrednji, popularni (mainstream) glasbeni prostor te\u017eje prodrejo? Kak\u0161en je po va\u0161e odnos kulturne politike do kantavtorskega ustvarjanja, kak\u0161ne izku\u0161nje imate s tem? Je kulturna politika dol\u017ena podpirati kantavtorstvo in zakaj (ne)?<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: osebni arhiv<\/figcaption><\/figure>\n

Peter Andrej<\/strong>:<\/p>\n

\u010ce kaj, potem pri ustvarjalcu (tudi kantavtorju) i\u0161\u010dem njegovo senzibilnost do stvari zunaj sebe in do sebe ter na\u010din, kako to obvladuje. Ta tenko\u010dutnost in tankovestnost ter na\u010din, kako ju imamo v oblasti, je morda nekaj, kar nas odlikuje in kar ne gre zanemariti. Ta nabru\u0161enost, ta ostrina po kateri me spra\u0161ujete, je pa\u010d obratno sorazmerna s tem, koliko svoje du\u0161e je za uspeh kdo pripravljen prodati hudi\u010du. Po drugi strani pa ne mislim, da je kantavtor neka uboga \u017everca, nek iz\u010drpani \u201ckrivenceljn\u201d, ki sedi nad prepadom s te\u017eo celega sveta na sebi. Niti slu\u010dajno. Beseda in muzika imata neznansko mo\u010d. Zato se povezujemo tudi z literaturo. Stvari je treba pa\u010d povezati. To je tisto kar Kantfest po\u010dne \u2013 povezuje glasbenike, producente, festivale. Ne pristaja na \u201cslovensko glasbeno sceno\u201d, ampak gre \u010dez te meje. Ministrstvo pomaga toliko, da ne moremo re\u010di, da ni\u010d ne pomaga, a upam, da bo spoznalo pomembnost produkcije, postprodukcije, zalo\u017eni\u0161tva in delavnic za slovenske razmere, \u010deprav prihajamo iz tako imenovane periferije.<\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Julian Kmet<\/figcaption><\/figure>\n

Dani Bedra\u010d<\/strong>:<\/p>\n

Dru\u017ebena kritika je bila (poleg liri\u010dnosti in intimizma) skoraj vedno vpeta v kantavtorske poeti\u010dne in glasbene registre! Tako ali druga\u010de \u2013 \u010de \u017ee ni bila protestni\u0161ka nota neposredno oziroma \u201ena prvo \u017eogo\u201c podana v tekstih, pa jo je (bilo) marsikdaj mo\u010d slutiti med vrsticami predvsem temneje obarvanih pesmi (sodobnih balad). \u010cetudi so slednje morda bile ljubezenska in\/ali kako druga\u010de osebno izpovedna lirika, pa je bilo vzdu\u0161je pesmi tisto, ki je nekako odsevalo aktualno dru\u017ebeno in tudi politi\u010dno klimo, v kateri je pesem nastala. Polo\u017eaj kantavtorjev v sodobni (slovenski) dru\u017ebi ni bistveno druga\u010den, kot je bil kdajkoli prej. Kot sem \u017ee nakazal, smo kantavtorji v glavnem autsajderji, ki delujemo nekako izven popularno-glasbenih tokov in trendov. Taka pozicija se mi zdi dobra, saj lahko z nje kar naj\u0161ir\u0161e dojemam(o) dru\u017ebeno klimo, svoje ob\u010dutke v njej in nato delujemo (izvajamo svoja dela) nekako neodvisno od ostale glasbene produkcije. Meni osebno niti ne gre za \u0161ir\u0161i prodor v t.i. glasbeni mainstream; \u017ee sama misel na to, da bi na odru stal s kakim (brez zamere!) Janom Plestenjakom ali Sa\u0161ko Lendero, mi ne gre v kontekst. Tudi odnos kulturne politike do kantavtorjev me ne skrbi preve\u010d, \u010deprav bi mi ve\u010d denarja najbr\u017e dobro delo, a najbr\u017e bi se po\u010dutil malo \u010dudno, \u010de bi grizel roko, ki me hrani.<\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Lenka Krajnc<\/figcaption><\/figure>\n

Matej Krajnc<\/strong>:<\/p>\n

Kulturna politika ima \u017eal premalo znanja in v\u00e9denja, pa tudi preve\u010d ignorance, da bi bila zmo\u017ena ali dol\u017ena podpirati kar koli. Poleg tega umetnik, ki se preve\u010d prepusti dr\u017eavni podpori, kar hitro postane \u201caparat\u010dik\u201d, kot so temu rekli v\u010dasih. Sicer bi bilo lepo, \u010de bi dr\u017eava znatneje podprla kako plo\u0161\u010do (brez lobiranj in podobnega), a \u010de ni\u010desar ne dobi\u0161, tudi nisi ni\u010desar dol\u017ean, kar pomeni, da si svoboden. Pomembneje bi bilo, da bi dolo\u010dene in\u0161tance prepoznale pomen ne zgolj tistih ustvarjalcev, ki imajo ostrej\u0161e komolce, ampak bi se ta prepoznavnost zgodila preko strokovne usposobljenosti odgovornih, ki bi tudi morda malce bolj odgovorno spremljali kulturno dogajanje (odsotnost tega se je letos delno pokazala pri glasbenem projektu Dylanovih priredb). \u010ceprav je najbolj\u0161a umetnost ponavadi nastajala na obrobju, iz lakote po ustvarjanju, ki \u010dloveka mine, \u010de ga preve\u010d trepljajo in pitajo. Kljub temu pa je vsaj osnovno spo\u0161tovanje potrebno. In tega je premalo. Iz tega izhaja tudi odnos poslu\u0161alcev in odjemalcev. Ve\u010dina misli, da smo kantavtorji (ali umetniki nasploh) nekak\u0161en zabavlja\u0161ki freak show<\/em>, ki mora to seveda po\u010deti zastonj, saj to ni resno delo, primerljivo z delom v pisarni ali tovarni. Dejstva, v katera se nih\u010de ne poglablja, ker \u201cne vedeti\u201d tako zelo ustreza, govorijo druga\u010de. Osem ali deseturno delo v slu\u017ebi je (in to \u017eal dr\u017ei) ve\u010dkrat otro\u0161ka igra\u010da proti fizi\u010dnemu in psihi\u010dnemu naporu pri umetni\u0161kem ustvarjanju, katerega rezultat naj bi po ve\u010dinskem mnenju bil zastonjska zabava za mase. A vsakdanja (kulturna) politika tako pav\u0161alno razmi\u0161ljanje spodbuja, ker ni sposobna razumeti \u010desar koli zunaj svojih polken.<\/p>\n

Moje izku\u0161nje po dvajsetih letih uglasbovanja lastnih pesmi so izku\u0161nje vrvohodca z zelo oja\u010danimi me\u010di. Na nogah, seveda.<\/p>\n

Kar zadeva dru\u017ebeno kritiko in ostrino, sem se o tem razgovoril \u017ee v prej\u0161njem vpra\u0161anju. Obrobje vsekakor omogo\u010da distanco in ve\u010djo razsodnost. Pravi kantavtor na dana\u0161nji mainstreamovski \u201csceni\u201d pravzaprav nima kaj iskati, je pa zato tu vzporedna \u201cscena\u201d, ki je dandanes spet mo\u010dnej\u0161a. A mainstream ni za kantavtorje v pomenu pesnikov\/glasbenikov. Vsaj na\u0161 ne.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Krista Lapan<\/figcaption><\/figure>\n

Andrej Gu\u010dek<\/strong>:<\/p>\n

Danes lahko po radiu sli\u0161ite raperje, ki vas enostavno \u201cpribijejo\u201d, izre\u010dejo to\u010dno to kar je treba sli\u0161ati, to, kar si dru\u017eba \u201czaslu\u017ei\u201d. Vendar pa je Bob Dylan kmalu po svojem za\u010detnem protestnem obdobju, v katerem je pisal t.i. fingerpointing songs<\/em>, kmalu spoznal, da se pri tem zgodi nekaj zanimivega. Ko zapoje\u0161 protestno pesem, se samo oddvoji\u0161 od publike, tvoj protest pa postane komplementari del dru\u017ebe. V verziji Joni Mitchell bi se to glasilo nekako takole: Men love war, that\u2019s what history\u2019s for<\/em>. Seveda s tem \u0161e zdale\u010d no\u010dem re\u010di, da stvarem ni treba dati pravih imen, pa\u010d pa da je kantavtor pred bolj zahtevno nalogo, kot si v\u010dasih upa predstavljati.<\/p>\n

Kar se ti\u010de kantavtorstva, je pri nas glavni problem v vzpostavitvi neke verige folk klubov ali pa vsaj parih pomembnih klubov, kjer bi se konstanto igralo. Vendar se bodo za to morali odlo\u010diti zanesenjaki, ki jim ne bo edino merilo prihodek, ki ga bo prinesel obisk lokala. Vsaj za za\u010detek bi tu dr\u017eava lahko kaj naredila.<\/p>\n

Kar se ti\u010de delovanja na lokalni ali pa nacionalni ravni \u2013 kaj pa pri nas pravzaprav je lokalna raven? To, da igra\u0161 sam sebi v sobi? No, \u010de pa igra\u0161 javno v prvem pubu v majhnem mestu, pa si 40 km oddaljen od ve\u010djih mest. \u010ce vzamemo za merilo predvajanje v nacionalnih medijih, pa tudi ugotovimo, da se v\u010dasih obna\u0161ajo bolj lokalno. Prostor je majhen. Je pa marginalnost topos, s katerega kantavtor po definiciji govori.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Tadej Vesenjak<\/strong>:<\/p>\n

To vpra\u0161anje sem \u017ee na\u010del v prej\u0161njih dveh odgovorih, kar pa se ti\u010de polo\u017eaja slovenskega kantavtorja, pa sem mnenja, da ima sam naziv dobro konotacijo med ljudmi in slehernik rad prisluhne zgodbam o drugem\/druga\u010dnem\/novem. Vendar pa nastaja problem kriti\u010dne miselnosti in reakcije na sporo\u010dilo. Predvsem pa akcije. Vse ostane pri sli\u0161anih besedah. Premalo je razpravljanja, nadgradnje sporo\u010dila, povezovanja v kriti\u010dno maso, ki bi lahko kaj spremenila v vseh ozirih. Vedno ve\u010d je govora o apatiji, vdanosti\u2026 Kako prav je imel Cankar! Seveda se manjka Jermanov,\u00a0 hlapcev Jernejev in z vsako generacijo, ki je vedno bolj podvr\u017eena ne le sterilnemu okolju, ampak tudi sterilni miselnosti, je upanja na preobrat vse manj. In posledi\u010dno ni\u010d ne pomaga, \u010de je vedno ve\u010d dobrih muzikantov in muzike, ko pa je pod odrom v\u010dasih le pe\u0161\u010dica prijateljev, vsi ostali pa so na \u201cglasbenem fastfoodu\u201d. Kantavtor ljudi \u017eeli napeljati k razmi\u0161ljanu in vedno ve\u010d jih poznam, ki be\u017eijo od tega, \u0161e posebno od samih sebe, ker je to nelagodno, ker to boli.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Kantavtorska bitja in \u017eitja:<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

PETER ANDREJ<\/strong><\/p>\n

Peter Andrej je pesnik<\/a> in pevec<\/a>, glasbenik<\/a> in glasbeni producent. Za\u010del je v osemdesetih kot \u010dlan \u00bblegendarnih Lau\u017eenkov iz nahkastla\u00ab<\/em>, ki so s svojo me\u0161anico glasbenih balad in parodij\u00a0 rogovilili po \u0160tajerski. Pohorske poti <\/em>leta 1994 izidejo na kaseti (CD izide 2003) kot uglasbena poezija Janka Glazerja, znamenitega Ru\u0161ana,\u00a0 s spremno besedo maestra Bojana Adami\u010d<\/a>a na zavihku. Sledijo: Hi\u0161a iz kart, <\/em>uglasbeni songi Borisa A. Novaka (Rumlkukl 1988), Valovanje <\/em>(Litera & Cezam, 2003), sodelovanje s pesnico Eriko Vouk, uglasbeni pesniki na plo\u0161\u010di Povabilo na \u010daj<\/em> (Klub KU \u2013 KU 2006). <\/strong> Libero (<\/em>Klub KU-KU, 2009 – producent\u00a0Drago Mlinarec) po\u017eanje odli\u010dne kritike, Cipro\u0161 <\/em>(Klub KU-KU, 2010) <\/em>je v znamenju sodelovanja s quintetom Piazzolleky. <\/em>Sledi solo plo\u0161\u010da Tujec<\/em>, uglasbene pesmi Augusta Pavla (Pavlova hi\u0161a, 2011). Pi\u0161e tudi glasbo za gledali\u0161\u010de, lutkovne predstave, od 2008 pa ustvarja Festival Pohorska pravljica. Od leta 2003 je producent mednarodnarodnega Festivala kantavtorstva \u2013 Kantfest.<\/p>\n

Spletna stran: http:\/\/www.myspace.com\/peterandrejband<\/a><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

DANI BEDRA\u010c<\/strong><\/p>\n

Je predvsem pesnik, svojo poezijo pa \u017ee od nekdaj izvaja tudi v glasbeni obliki. V preteklosti je to po\u010del v skupinah (Kladivo, konj in voda<\/em>, Shithead Folk trio<\/em>, Aletheia<\/em> idr.), zadnji dve leti pa v glavnem nastopa kot kantavtor. Je tudi nekdanji ustanovitelj in sedanji programski vodja tradicionalnega Festivala akusti\u010dne glasbe<\/em> v \u017dalcu. Izdal je ve\u010d pesni\u0161kih zbirk in nosilcev zvoka, pisal pa je tudi glasbo za gledali\u0161\u010de in razne plesne skupine. Kot kantavtor poleg samostojnih koncertov nastopa tudi na literarnih ve\u010derih, na otvoritvah razstav in podobnih dogodkih.<\/p>\n

Spletna stran: http:\/\/bedrun.blog.siol.net<\/a><\/p>\n

Facebook: http:\/\/www.facebook.com\/Bedrun<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

MATEJ KRAJNC<\/strong><\/p>\n

S kantavtorstvom se ukvarja od leta 1992, ko je za\u010del uglasbovati lastno poezijo in nastopati z repertorjem gospela, bluesa in countryja. Leta 1998 posname prvo plo\u0161\u010do, koncertno gospelovsko Glory And Honor<\/em>, naslednje leto sledi avtorski album Na prvem ovinku<\/em>. Med 2002-10 posname niz plo\u0161\u010d z uglasbljeno poezijo, ki jo vidni glasbeni kritiki in uredniki (Weber, Po\u0161trak, Longyka) umestijo med vrhunce slovenskega avtorstva. Dvakratni gost oddaje Iz\u0161tekani, sodelavec Kantfesta, projekta RPP (Rokerji pojejo pesnike). V letih 2008 in 10 sodeluje tudi pri projektu Vala 202 Imamo dobro glasbo<\/em>. \u0160est let dela na Radiu Slovenija kot pomo\u010dnik v Oddaji Janeta Webra. Leta 2010 za\u010dne sodelovati s hrva\u0161ko zalo\u017ebo Slu\u0161aj najglasnije!, kjer med 2010-11 izda osem plo\u0161\u010d, soustanovi zasedbo Brem, nastopi na Festivalu \u0161ansona, \u017ee ve\u010d kot desetletje pa deluje tudi kot glasbeni publicist, zgodovinar in prevajalec opusov vidnih popularnih glasbenikov.<\/p>\n

Spletna stran: www.matejkrajnc.com<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

ANDREJ GU\u010cEK<\/strong><\/p>\n

Z glasbo se je za\u010del ukvarjati v mali \u0161oli, ko je za\u010del obiskovati pouk violine. Kasneje je instrumentarij raz\u0161iril na akusti\u010dno in elektri\u010dno kitaro, klavir in orglice. Prvi za\u010detki delovanja v skupini Hi\u0161a segajo v leto 1981, vendar je delovanje kmalu za deset let zamrlo. V tem obdobju je igral v razli\u010dnih rock in pop zasedbah doma in v tujini. Od 1991 do 2011 je s skupino Hi\u0161a izdal deset albumov, za sedem studijskih plo\u0161\u010d pa je napisal avtorsko glasbo in besedila. Leta 2010 je iz\u0161el njegov akusti\u010dni kantavtorski prvenec Temne zore<\/em>.<\/p>\n

p.s. Andrej Gu\u010dek nastopa v Cankarjevem domu 5.12., ob 20-letnici delovanja skupine Hi\u0161a.<\/p>\n

Spletna stran: www.andrejgucek.com<\/a><\/p>\n

Facebook: http:\/\/www.facebook.com\/profile.php?id=716006033&ref=tn_tinyman<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

TADEJ VESENJAK<\/strong><\/p>\n

Je kantavtor, ki v prle\u0161\u010dini misli, \u201cgu\u010di\u201d in poje. Njegova besedila so izpovedna, \u017eivljenjska, dru\u017ebenokriti\u010dna in humorna, njegova glasba pa je me\u0161anica folka in bluesa z mo\u010dnim rokovskim pridihom. Je petkratni nagrajenec kantavtorskega festivala Kantfest v Ru\u0161ah in udele\u017eenec festivalov LENT 2007, 2008, 2009. Nastopil je na ve\u010deru \u0161ansona La vie en rose<\/em>, prejel nagrado za najbolj\u0161e besedilo na festivalu Pesmi o vinu v Ormo\u017eu (2009) za pesem \u00bbOstani \u0161e malo\u00ab, bil pa je tudi gost Jureta Longyke v oddaji Iz\u0161tekani<\/em>. Leta 2008 v samozalo\u017ebi izda album Samo mrtve ribe plavajo s tokom<\/em>.<\/p>\n

Spletna stran: www.myspace.com\/kantavtor<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pet kantavtorjev \u2013 Peter Andrej, Dani Bedra\u010d, Andrej Gu\u010dek, Tadej Vesenjak in Matej Krajnc \u2013 razpravljajo o svojem liku in delu. Tretji\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":3523,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40],"tags":[],"class_list":["post-3522","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3522","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3522"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3522\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3578,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3522\/revisions\/3578"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3523"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3522"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3522"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3522"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}