{"id":3541,"date":"2011-12-20T22:53:21","date_gmt":"2011-12-20T21:53:21","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=3541"},"modified":"2013-02-12T11:09:32","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:32","slug":"the-walkabouts","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=3541","title":{"rendered":"The Walkabouts"},"content":{"rendered":"

Prav potihoma, brez velikih najav, je nedavno iz\u0161el novi album skupine The Walkabouts. Skupina je bila redna obiskovalka na\u0161ih koncertnih odrov in tako bo tudi tokrat, v okviru promocijske turneje ob izidu plo\u0161\u010de Travels In The Dustland<\/em>.<\/p>\n

16.januarja bodo v dvorani Kina \u0160i\u0161ke<\/em> ponovno nastopili Chris Eckman, Carla Torgerson, Terri Moeller, Michael Wells, Glenn Slater<\/em> in novi \u010dlan Paul Austen<\/em>. In to sta ta hip samo dva razloga za pogovor s Chrisom<\/em> Eckmanom<\/em>, glavnim avtorjem glasbe in besedil skupine. Glede na to, da \u017ee vrsto let \u017eivi v Ljubljani, a deluje tudi mednarodno, se razlogi le \u0161e kopi\u010dijo\u2026Toda tokrat le o na\u0161ih skupnih popotovanjih\u2026<\/p>\n

\"\"<\/a>
\n<\/a><\/p>\n

Album Travels in the Dustland<\/strong> je konceptualna trilogija, kjer zna\u010dilno zvo\u010dno pokrajino prevaja zapis subtilne gledali\u0161ke igre ali domi\u0161ljija potopisnega romana, denimo. Iskalci samote potopljeni v \u010darobnost zvokov in melodij. In \u010de smo \u017ee pri literaturi, uvod si prepustil besedam Paula Bowlesa in njegovemu brez\u010dasnemu Krstu Samote. Zato bi te najprej vpra\u0161ala, kako se pribli\u017ea\u0161 pesmi? Kako nastane kompozicija in \u010demu daje\u0161 prednost, besedi ali glasbi? <\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Vedno glasbi. Besede pridejo na povr\u0161je \u0161ele potem, ko si pred seboj zari\u0161em nekaj akordov in melodije. To je v osnovi le grobi osnutek, sledi improvizacija osnovne ideje lirike, toda vedno sem z mislijo mo\u010dno osredoto\u010den, kako bodo besede zvenele in kak\u0161ne ob\u010dutke bodo spro\u017eale. Obi\u010dajno si vse skupaj tudi posnamem in se k posnetku kasneje vra\u010dam, saj pogosto uporabim le fragmente teh improvizacij. Po tej grobi strukturi se resneje lotim dela in zapi\u0161em liriko, ki vse skupaj pove\u017ee v neko celoto. V ustvarjalnem procesu nastajanja glasbe in dodajanja vokalov, imam ob sebi zapiske; stvari, ki sem jih neko\u010d sli\u0161al, ali prebral, citate iz filmov, naslove, ki so mi bili v\u0161e\u010d. Ne, to niso \u0161e besedila, ker nimajo nobene oblike. To so fragmenti, ideje, ki bodo pri\u0161le na vrsto kasneje. V tem smislu je tudi nastajanje albuma Travels in the Dustland<\/em> konceptualno delo, saj je ujeto v to\u010dno za\u010drtan okvir, ki sem ga raziskoval, v\u010dasih celo preve\u010d globoko. Sam proces nastajanja je v bistvu precej kaoti\u010den, saj se mora\u0161 na neki to\u010dki odlo\u010diti, da opusti\u0161 vse zunanje vire in za\u010dne\u0161 z avtorskim pisanjem.<\/p>\n

 <\/p>\n

Koliko avtobiografskih trenutkov uspe\u0161 ujeti v nastajajo\u010de delo? Ali gre, kot si neko\u010d dejal, le za to\u010dno dolo\u010den na\u010din avtorskega ustvarjanja?<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Pi\u0161em o stvareh, ki me zanimajo, nikakor pa ni moj namen dokumentirati lastno vsakdanjost, rutino \u017eivljenja. In \u010de govorim o perspektivi v prvi osebi, gre skoraj po pravilu za ozna\u010ditev lika, zna\u010daja in ne mene samega. Rad imam ta odmik od realnosti, to distanco, ki mi omogo\u010da, da pi\u0161em zgodbe, polne podrobnosti. <\/em>Zanimivo, da so ljudje v\u010dasih nezaupljivi do tistih avtorjev, ki se ne razgaljajo; misle\u010d, da je to neiskreno in neavtenti\u010dno. Toda to me res ne zanima, veliko mi pomeni le zgodba in kaj ta zgodba razkriva. Saj tudi romanopisko ne skrbi, \u010de ima v romanu njen lik slab zna\u010daj, gre le za lik, sredstvo, ki je tu zato, da zgodba ste\u010de. Takole si sam zami\u0161ljam pisanje pesmi, kjer subjekt nisem nujno jaz, temve\u010d sku\u0161am priti do bolj univerzalnih in manj omejujo\u010dih stvari.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vem, da rad poslu\u0161a\u0161 Neila Younga, znano mi je, da veliko bere\u0161\u2026 Kaj te pri tvojem ustvarjalnem delu \u0161e navdihuje?<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Zvok sam po sebi je zame najbolj navdihujo\u010d. Sem odvisnik zvoka. Navdu\u0161ujejo me pesmi, snemalna tehnologija, hrup na cesti, razli\u010dni glasovi. Potem so tu ljudje, ki zvok bodisi proizvajajo, bodisi snemajo. Kot fanti\u010da so me pribli\u017eno enako fascinirali tako The Beatles<\/em> kot George Martin<\/em>, ki je The Beatles<\/em> posnel. Hotel sem biti kar oboje! Po\u010dutim se bla\u017eenega, ker imam veliko glasbenih prijateljev in tudi veliko \u010dudovito nadarjenih studijskih sodelavcev, ki do potankosti razumejo skrivnosti snemanja. Ogromno sem se nau\u010dil od njih.<\/p>\n

In navdihujejo me knjige, ki jih berem in glasba, ki jo poslu\u0161am. Doma trenutno poslu\u0161am \u0161tevilne zbirke zahodno afri\u0161kega Afrobeata iz 70-ih. \u010cudovit je ponovno izdan LP malijskega pevca Na Hawa Doumbia<\/em>, zelo bogat je dubstep album dua Pinch & Shackelton<\/em>. In potem sta tu dva zanimiva, novej\u0161a umetnika, rokerja iz Filadelfije, Kurt Vile<\/em> in The War<\/em> On Drugs<\/em>. Kar se branja ti\u010de, je tu britanski romanopisec Graham Green, pri njem v bistvu lovim zamujeno, \u0161e posebej njegove popotne knjige so zelo zanimive.<\/p>\n

 <\/p>\n

Kako druga\u010den je Chris, ko igra v skupini The Walkabouts, ali s fanti iz benda Hic et Nunc, ali v okviru izjemnih glasbenikov, ki sli\u0161ijo na ime Dirtmusic\u2026 ali kot solist?<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Glede na to, da nastopam v okviru vseh, je to izjemno te\u017eko vpra\u0161anje. Razli\u010dni projekti naplavljajo iz tebe razli\u010dne ob\u010dutke, talente. In vendar bi rad izpostavil nekaj, kar se mi zdi, da vna\u0161am v vse te projekte, in to je, da rad poslu\u0161am. Kar sploh ni samo po sebi umevno, kot se morda sli\u0161i. Presene\u010da me, koliko glasbenikov igra in v resnici ne prisluhne temu, kar po\u010denjajo ostali. Kot glasbenik se nikoli ne silim v ospredje, no\u010dem preglasiti ostalih, nisem egocentri\u010den, sre\u010den sem, da iz ozadja pustim nekomu drugemu napolniti prostor, kajti prebiti se mora najbolj\u0161a ideja. Kot konceptualist pa seveda nisem tako velikodu\u0161en, saj posku\u0161am razviti zelo mo\u010dne ideje, vizijo, kako bodo stvari postavljene, in to oboje; zvok in sam proces nastajanja zvoka. Ta sodelovanja so pogosto uspe\u0161na in sre\u010dna, prepri\u010dan pa sem, da v skupni ostale s tem tudi utrujam. Demokracija ima kot politi\u010den sistem veliko vrednosti, toda v umetnosti se nikoli v popolnosti ne obnese. Potrebna je osrednja vizija, sicer kon\u010da\u0161 v zmedeni, kompromisni godlji, zme\u0161njavi. Seveda je lahko vizija plod skupine, pomembno je le, da je prisotna.<\/p>\n

Mislim, da se vsi tudi zato radi obra\u010damo k veliki umetnosti, ker ni obremenjena s tolik\u0161nimi obveznostmi, kot je vsakodnevno \u017eivljenje. Ko ustvarjamo umetni\u0161ke stvari, v bistvu kreiramo nove, druga\u010dne svetove, ne fantazijske prostore, temve\u010d alternativne prostore. In iz teh druga\u010dnih pogledov na svet, upam, da se nekaj nau\u010dimo in posredujemo nekaj, s \u010dimer se lahko nekdo poistoveti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Znan je citat Wille Cather, ki jo (ne)posredno omenja\u0161 v albumu, ko pravi: ni toliko pomembno, s kom \u017eivi\u0161 na tem svetu, veliko bolj pomembno je, o \u010dem sanja\u0161. O \u010dem si sanjal neko\u010d in kako druga\u010dne so te sanje danes v primerjavi z vsakodnevnim \u017eivljenjem?<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

\u010ce govorim o sebi, lahko povem, da je bila ve\u010dina sanj, \u010de ne kar vse, v zadnjih dvajsetih letih izsanjana. Skoraj sram me je, \u010de ti zaupam, da sta moje sanje in vsakodnevno \u017eivljenje zelo blizu skupaj. \u017divim z \u017eensko, ki jo ljubim, z glasbo se vsakodnevno ukvarjam, \u0161e vedno se zjutraj zbudim la\u010den v \u017eelji preizkusiti nove in razli\u010dne stvari. Bilo bi nepo\u0161teno, domi\u0161ljavo in pohlepno, \u010de bi \u017eelel ve\u010d. Toda \u010de pogledam malo \u0161ir\u0161e, mislim da je v svetu veliko tega, o \u010demer lahko sanjamo in na splo\u0161no smo zgre\u0161ili celo tista mala, osnovna upanja in pri\u010dakovanja. In danes bolj kot prej \u010dutim odgovornost, da spregovorim o tem. Zahtevati ve\u010d, sanjati \u00a0vztrajati, ker nismo niti blizu tega, kjer bi morali biti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Uspe\u0161no sodeluje\u0161 s \u0161tevilnimi odli\u010dnimi glasbeniki (Chris Brokaw, Steve Wynn…). Zanima me, kako ti projekti sledijo tvojim sanjam glasbenika?<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

V osnovi se moje sanje glasbenika nikoli niso v resnici spremenile: ho\u010dem biti bolj\u0161i in rad igram nove stvari. Ena izmed poti, da to po\u010dnem je, da izrabim vsako prilo\u017enost za sodelovanje z resni\u010dno nadarjenimi ljudmi kot sta Steve ali fantje iz Dirtmusic. Ko dela\u0161 s takimi ljudmi, se mora\u0161 izkazati, iz sebe mora\u0161 izvle\u010di najbolj\u0161e in iz skupne izku\u0161nje postane\u0161 bolj\u0161i. Vzajemno se nekaj nau\u010di\u0161 in naredi\u0161 nekaj, kar verjetno sploh nisi pri\u010dakoval.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Po \u0161estih letih se skupina The Walkabouts vra\u010da z novim albumom. \u0160e vedno je to zelo specifi\u010dna in razpoznavna me\u0161anica besed in melodij, tu je preplet tvojega glasu in \u010dudovitega petja Carle Torgenson. Kako druga\u010de deluje skupina danes, \u010de vemo, da \u017eivi\u0161 v Sloveniji, ostali \u010dlani pa preko oceana?<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Ko sem se prvi\u010d preselil v Slovenijo, se delovni odnosi znotraj benda niso veliko spremenili. Pogosto sem se vra\u010dal v Ameriko in iskreno povedano, kot se to pogosto dogaja v bendih, smo izven skupine vedno manj \u010dasa posve\u010dali drug drugemu; tako da tudi ko smo bili vsi v Seattlu, smo bili resni\u010dno skupaj le takrat, ko smo morali delati. Stvari so se za\u010dele zapletati leta 2005, po turneji ob plo\u0161\u010di \u00bbAcetylene\u00ab. Kar naenkrat smo postali vsi bolj vpeti v osebne stvari, poroke, otroke, hi\u0161e, ki jih je bilo potrebno obnoviti itn., poleg tega nas je bila ve\u010dina tudi vpletenih v razli\u010dne glasbene projekte izven same skupine.<\/p>\n

Ko smo se za\u010deli pogovarjati o novem albumu, so stvari stekle izjemno po\u010dasi. Tista vztrajnost, ki smo jo vzdr\u017eevali ve\u010d kot dvajset let, nas je po\u010dasi zapustila in kazalo je, da imamo ve\u010d vpra\u0161anj kot odgovorov, predvsem kako naj stvari zastavimo v prihodnje. Najbolj me je skrbelo, da bi se ponovno zbrali zaradi napa\u010dnih razlogov\u2026 ker \u017eeli zalo\u017eba novo plo\u0161\u010do\u2026 ker ho\u010demo sami spet na turnejo. Toda meni in \u0161e nekaterim drugim v skupini je bilo zelo pomembno, da imamo stali\u0161\u010de in re\u010demo \u00bbhej, to bomo naredili le, \u010de smo pripravljeni narediti dobro plo\u0161\u010do\u00ab, vse ostalo je manj pomembno. Nostalgi\u010dna ponovna zdru\u017eitev ne bi imela nobenega smisla, ne \u017eelimo biti prisotni samo zaradi preteklih zaslug, temve\u010d zato, ker \u0161e vedno ustvarjamo tukaj in zdaj. O\u010ditno smo na\u0161li pot, da se premaknemo naprej, toda\u00a0 proces je bil po\u010dasen in zahteven.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u010ceprav si se ve\u010dkrat po\u0161alil, da se skupina The Walkabouts razhaja \u017ee od leta 1994, pa je nov album na policah. Kaj to pomeni? Da se va\u0161a umetnost dviga nad vse rokovske kli\u0161eje o \u017eive\u010dem rokovskem bendu?<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Ne skrbi, smo kar precej \u00bbkli\u0161ejski\u00ab. Vsaka neumnost, ki se pripeti \u00bbkli\u0161ejskim\u00ab rokovskim bendom, se je zgodila tudi nam, le da mi o tem mol\u010dimo! Samo to bi rad rekel, da smo sre\u010dni, da smo \u0161e vedno tu. Nih\u010de od nas ni pri\u010dakoval, da bomo po vseh teh letih \u0161e vedno nastopali skupaj. V bendih je podobno kot v dru\u017einah, pogosto se bole\u010de stvari potisne pod preprogo. Niso pozabljene, so samo odrinjene. Toda take stvari ubijajo, uni\u010dujejo komunikacijo, po\u0161tenost se tako izgubi in te\u017eko se je potem premakniti naprej.<\/p>\n

 <\/p>\n

Album ste posneli v pribli\u017eno podobni zasedbi kot tudi ve\u010dino preostalih albumov v va\u0161i karieri. Kako si sedaj zadovoljen s plo\u0161\u010do?<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Resni\u010dno smo zadovoljni, ker zvenimo na albumu taki kot smo. Ponavljam, ne nostalgi\u010dno, toda vseeno \u010dutimo, da vsebuje na\u0161a glasba dolo\u010deno specifiko. O stilisti\u010dnih inovacijah in podobnih zadevah se nismo pogovarjali, z ni\u010demer se nismo obremenjevali; \u010de je nekdo prinesel neko idejo, ga ni nih\u010de zavrnil, \u010de\u0161 \u00bbto pa ne zveni preve\u010d walkaboutsovsko\u00ab. Vedno smo bili bend, ki se je veliko ukvarjal s strukturo pesmi in tudi za ta album se je tip pesmi \u017ee sam pribli\u017eal na\u0161emu \u00bbklasi\u010dnemu\u00ab zvoku. In, ja, zelo sem zadovoljen z albumom, zdi se mi, da nam je uspelo vzbuditi ta zaokro\u017een ob\u010dutek.<\/p>\n

 <\/p>\n

Tudi ta album je iz\u0161el pri zalo\u017ebi Glitterhouse; ali to \u0161e vedno posledi\u010dno pomeni, da je va\u0161a glasba bolje sprejeta v Evropi kot v ZDA?<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Ko imajo ljudje v Ameriki prilo\u017enost sli\u0161ati na\u0161o glasbo, \u010dutim, da jo sprejemajo in cenijo. Toda v ZDA smo imeli nekaj slabih izku\u0161enj z glasbeno industrijo, medtem ko smo v Evropi, prav nasprotno, imeli zelo dobre izku\u0161nje z na\u0161o glasbeno zalo\u017ebo. Mislim, da je to osrednji vzrok, zakaj smo bolj popularni v Evropi\u2026 ljudje imajo pa\u010d prilo\u017enost, da nas sli\u0161ijo.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00bbUstanovili smo svojo skupino, ker na radiu preprosto nismo sli\u0161ali glasbe, ki smo jo \u017eeleli\u00ab; je v nekem intervjuju poto\u017eila Carla Torgenson. Ali je mogo\u010de tudi to vzrok, da \u0161e vedno igrate skupaj? <\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Dobro, \u0161e vedno ne sli\u0161imo na\u0161e glasbe na radiu, tako da mislim, da zato nismo \u0161e nehali igrati\u2026 ha, ha\u2026 Moj vzrok je veliko bolj neposreden, kot je tale\u2026 Bil sem in sem \u0161e vedno velik ljubitelj glasbe, tudi zbiratelj in ve\u010dinoma sem le \u017eelel biti poleg. Nisem bil prepri\u010dan, ali lahko glasbeno kakorkoli prispevam, tudi, ko smo za\u010deli z bendom, sem bil dokaj nesamozavesten. Toda visel sem tam okoli, ker sem rad sledil glasbenim procesom\u2026 nizal sem kitarske akorde, poslu\u0161al, kaj je napletel bobnar okoli njih, sledile so vaje, pakiranje iz kombijev, postavitev glasbil na odru v mestu, kjer nismo bili \u0161e nikoli, pohajkovanje z ostalimi \u010dlani skupine po najbolj norih prostorih sveta, ki si jih \u010dlovek lahko zamisli. Mislim, da sem imel vse skupaj preve\u010d rad, da bi kar vse pustil… \u010deprav bi morali nehati l987! Takrat so bile stvari precej slabe\u2026<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Mimogrede, va\u0161a glasba in glasba vam podobnim, so \u0161e vedno tisti pravi vzrok in povod, da tudi sama glasbo poslu\u0161am \u017ee desetletja, o njej pi\u0161em, razmi\u0161ljam\u2026<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Hvala lepa za poslu\u0161anje! \u0160e vedno sem presene\u010den, da si ljudje vzamejo \u010das za poslu\u0161anje na\u0161ih malih soni\u010dnih svetov, katerih del sem… In do tega \u010dutim veliko odgovornost. Seveda so nekatere stvari, ki sem jih naredil bolj\u0161e kot druge in v\u010dasih se mi zdi, da dobesedno preizku\u0161am potrpe\u017eljivost dolgoletnih ljubiteljev. To, kar po\u010denjam je neke vrste privilegij in trudim se, da tega ne pozabim.<\/p>\n

 <\/p>\n

Na albumu lahko sli\u0161imo kar nekaj catchy pesmi, na primer Soul Thief je pravi hit, ali They are not Like Us, ali meni najljub\u0161a Long Drive in a Slow Machine. Slednja ima podoben rokovski naboj, kot ga ima npr. Midnight Rider skupine Allman Brothers. Vozi\u0161 avto in te preveva neskon\u010den ob\u010dutek svobode in spokojnosti\u2026 kaj meni\u0161? <\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Sme\u0161no, ko sem napisal besedilo za pesem Long Drive in a Slow Machine, sem pomislil, to je zagotovo nastalo pod vplivom Brucea Springsteena! Rad imam ta drve\u010di ob\u010dutek svobode na njegovih zgodnjih albumih, kot je Born To Run. \u0160e vedno lahko zaigram naslovno skladbo v podrobnosti in verjamem\u2026 nocoj bo ta no\u010d, nocoj je vse mogo\u010de<\/em>. \u010ce nam je rock and roll dal kaj, je gotovo ta ob\u010dutek razli\u010dnih mo\u017enosti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Kako ocenjuje\u0161 pisanje o glasbi v medijih, kak\u0161na sta glasbena kritika in publicistika danes in \u0161e posebej, ko se pi\u0161e o vas in va\u0161i glasbi?<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Ta trenutek je to res pravo vpra\u0161anje. Zadnja dva meseca, ko smo na ob\u0161irni evropski turneji, sem imel veliko pogovorov, in seveda, dobili smo kar precej ocen na\u0161ega zadnjega albuma. Tip novinarja, ki ga dejansko zanima na\u0161e delo, je kot po pravilu izjema. Dobro so opravili svojo doma\u010do nalogo in imajo zanimivo naklonjenost do glasbe. Z najbolj\u0161imi se mi zdi, da sem se bolj pogovarjal, kot pa da smo imeli klasi\u010den intervju. Kar se ti\u010de glasbenih ocen, je zadeva podobna. Na splo\u0161no je kriti\u0161ka raven precej visoka\u2026 in zdi se mi, da privla\u010dimo tisto vrsto novinarjev, ki ne ponavljajo le tistega, kar je napisano v press materialih. Toda opazil sem, da bi nekateri novinarji najraje videli, da bi kar izginili. Mislim, da to ima nek smisel. Namre\u010d, tudi sam poznam nekaj skupin, ki jih nisem nikoli razumel in bi rad, da bi kar izginile! Gre resni\u010dno za zanimiv fenomen: ko je nekdo na sceni \u017ee toliko \u010dasa, kot sem sam, te uvrstijo v dve neprijetni novinarski kategoriji: \u00bblegenda\u00ab in \u00bbdinozaver\u00ab. Ampak iskreno re\u010deno, ko se zjutraj zbudim, se ne po\u010dutim tako. Gre za oznake, ki po eni strani poveli\u010dujejo, po drugi pa podcenjujejo. Vsak dan delam, z malce upanja in brez kak\u0161nih posebnih velikih pri\u010dakovanj. Po eni strani se mi zdi, da nisem \u0161e \u010disto vsega dosegel, po drugi strani pa, da sem \u017ee zaklju\u010dil\u2026 \u0160e vedno pa imam kar nekaj spodobnih, zanimivih idej, ki \u010dakajo v omari, in \u010de vam je v\u0161e\u010d ali ne, jih bom enkrat tudi zbezal na plano.<\/p>\n

 <\/p>\n

In za konec \u0161e tisto izvirno vpra\u0161anje, kak\u0161ni so tvoji na\u010drti, Chris?<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Poleg turneje z bendom The Walkabouts<\/em>, je tu \u0161e kopica stvari, ki jih imam \u017ee v na\u010drtu za leto 2012. Z Dirtmusic<\/em> bomo posneli nov album na Maliju. V pripravah imam filmsko glasbo za re\u017eijski prvenec re\u017eiserja Martina Turka, produciral bom novi album tuare\u0161kega benda Tamikrest<\/em>, s katerimi sem v zadnjih letih precej delal.<\/p>\n

In seveda, moj slovenski rokovski bend The Frictions<\/em> bo izdal prvi album \u00bbHalogen Sky<\/em>\u00ab.<\/p>\n

Resni\u010dno rad igram s temi fanti, v bistvu od vseh projektov, ki se jih lotevam, grem z njimi najraje na oder. Smo prijatelji. Radi skupaj spijemo kak\u0161no pivo. Velikokrat nam uspe ujeti pravi trenutek, velikokrat se nam ta izgubi v neskon\u010dnost. Nismo prijetni, toda ob\u010dutita se resnica in iskrenost. Ob\u010duti se kot Rock and roll.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pogovor s Chrisom Eckmanom…<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":3544,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-3541","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3541","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3541"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3541\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6000,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3541\/revisions\/6000"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3544"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3541"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3541"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3541"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}