{"id":3577,"date":"2012-01-01T17:11:51","date_gmt":"2012-01-01T16:11:51","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=3577"},"modified":"2013-02-12T11:09:31","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:31","slug":"kantavtorska-5ka-od-lirike-do-druzbe-in-kritike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=3577","title":{"rendered":"Kantavtorska 5ka – Od lirike do dru\u017ebene kritike"},"content":{"rendered":"

Pet kantavtorjev \u2013 Peter Andrej, Dani Bedra\u010d, Andrej Gu\u010dek, Tadej Vesenjak in Matej Krajnc \u2013 razpravlja o liku, delu ter vlogi kantavtorja. \u010cetrti\u010d.<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Pisanje besedil (songwriting<\/em>) in sporo\u010dilo oziroma pripoved (storytelling<\/em>), ki jo peta beseda prena\u0161a, je v kantavtorstvu vedno igralo osrednjo vlogo. Glasbo v tem kontekstu mnogi dojemajo kot deklo besedam oziroma kot podstavek za to, da pesem oziroma njena sporo\u010dilnost la\u017eje in bolj intenzivno, celostno nagovori poslu\u0161alca. Pa vendar vsaka kantavtorska pesem \u0161e ni poezija, \u0161e manj vsaka popevka kantavtorski masterpiece<\/em>. So kantavtorska besedila bli\u017eje poeziji ali popevki? Kje je meja? <\/strong><\/p>\n

Glede na to, da v repertoarju doma\u010dih kantavtorjev (z izjemami) prednja\u010dijo liri\u010dna, introvertirana, intimna besedila me zanima, kak\u0161no je razmerje med intimnimi pripovedmi in bolj anga\u017eiranim pristopom v va\u0161em ustvarjanju? O \u010dem pravzaprav pripovedujejo va\u0161e pesmi? <\/strong><\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: osebni arhiv<\/figcaption><\/figure>\n

Peter Andrej<\/strong>:<\/p>\n

Zgodi se, da kaka pesem potrebuje komaj kaj glasbe in obratno. V\u010dasih je katera od njiju tako mo\u010dna, da se mora druga umakniti \u2013 odvisno, za kaj gre. Vsaka beseda v osnovi \u017ee sama zveni, zgodba pa dobiva nek ritem. Ta val mora\u0161 samo zajahati. Sicer pa ni pravila. Do popevke nimam predsodkov, mi pa ta scena ne di\u0161i. Z Vasjo (Vasja Eigner iz skupine Lau\u017eenki \u2013 op. K.J.) sva \u0161la poleti stavit, da vsak od naju napi\u0161e en hit do konca leta. Nimam ve\u010d prav dosti \u010dasa. Za intimo, ki jo je v muziki dosti, je najbolje, da je \u201coble\u010dena\u201d. Druga\u010de se prehladi. In potem se za\u010dne od nje cediti in dobimo limonade. Ustvarjalni pristop, kjer je intima zelo anga\u017eirana in anga\u017ema zelo intimen, se mi zdi takoreko\u010d idealen. Za to se velja truditi no\u010d in dan!<\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Julian Kmet<\/figcaption><\/figure>\n

Dani Bedra\u010d<\/strong>:<\/p>\n

Ko sem \u0161e delal z bendom Kladivo, konj in voda<\/em>, sva s (so)avtorjem in aran\u017eerjem skupine, \u017eal \u017ee pokojnim Sre\u010dkom Lavbi\u010dem, dorekla koncept glasbenega dela skupine, ki zame \u0161e danes velja. Oprla sva ga na mojo poezijo, ki ji glasba slu\u017ei kot (enostavna in spevna) podlaga, ji do\u010dara specifi\u010dno vzdu\u0161je oziroma prostor, v katerem ta poezija (za)\u017eivi in pre\u017eivi v novi lu\u010di, hkrati pa lahkotneje in globlje nagovori poslu\u0161alca. \u010cisto nekaj drugega je poezijo sli\u0161ati skozi glasbo, kot pa jo brati iz knjig. V mojem primeru ni meje med besedili in poezijo. Ker sem predvsem pesnik (in morda manj kantavtor), so moja besedila poezija. Ta je bila objavljena v literarnih revijah, v oddajah o poeziji, v mojih knjigah. Moja poetika je nastajala pod vplivom starej\u0161ih evropskih pesnikov (Blake, Rimbaud, Baudelaire) in sodobnih ameri\u0161kih avtorjev (Dylan, Cohen, Morrison …), zato sta vanjo (vsebinsko) vpeta tako intimizem kot protestni\u0161tvo. Slogovno pa sem najbr\u017e \u0161e najbli\u017eje nadrealizmu in psihedeli\u010dnim trendom.<\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Lenka Krajnc<\/figcaption><\/figure>\n

Matej Krajnc<\/strong>:<\/p>\n

Pri meni gre za kombinacijo obojega. Imam precej intimnih pesmi, a prav toliko tudi anga\u017eiranih, \u010deprav se na prvi pogled morda ne zdi tako. Eno so \u201cpesmi, ki ka\u017eejo s prstom\u201d, torej prilo\u017enostne protestne pesmi, ki koristijo vsakdanu, medtem ko v nabor anga\u017eirane poezije, ki pre\u017eivi obdobje, bolj sodijo intertekstualne variacije na dolo\u010deno temo, zabeljene s satiro. Sam se trudim predvsem v tej smeri.<\/p>\n

Kantavtorska besedila ne bi smela te\u017eiti k popevkarstvu, \u010deprav imajo tudi refrene, a vsaka pesem, ki ima refren, \u0161e ni popevka. Tudi \u010de si jo po\u017evi\u017egava\u0161 in \u010de gre zlahka v uho, \u0161e ne pomeni nujno, da gre za popevko. Popevka naj bi bila lahkotnej\u0161a po vseh plateh, ne samo po lezenju v uho. Nekatere so bolj\u0161e, druge slab\u0161e \u2013 \u00a0festival Slovenska popevka je bil s tega stali\u0161\u010da na za\u010detku bolj \u0161ansonski festival. \u010ce pa je \u201cpopevka\u201d vse, kar popeva\u0161, potem je pesem druga\u010dna. Moja poezija premore precej refrenov, a bi jo te\u017eko imel za popevkarsko. Nekaj \u010dasa sem (med leti 1994-2002) pisal tudi lahkotnej\u0161a besedila, malo za vajo v slogu, malo zaradi razbremenitve lastnega aspekta na svoje ustvarjanje, a sem kmalu ugotovil, da mi ni do tega, \u010deprav sem na odru znal biti tudi zabavlja\u0161ki. Mi je ustrezalo, v\u010dasih sem rad teatralen, to imam v sebi. Zdaj te potrebe nimam ve\u010d \u201cpod nujno\u201d.\u00a0 A tudi vsaka teatralnost ni nujno lahkotna in na prvo \u017eogo. Nekateri pravijo, da bi bile dolo\u010dene moje pesmi lahko uspe\u0161nice, da gredo v uho. Nimam ni\u010d proti, \u010de gredo, saj to ne zmanj\u0161uje njihove poeti\u010dne vrednosti. Imel sem popevko tedna na Valu 202 (leta 2008), \u017eeni sem napisal zabavno variacijo na Levstikovo Lenka se \u0161eta<\/em>, pa vendar je tudi tu v ozadju intertekstualnost, \u010deprav je rezultat lahkotnej\u0161i. Navsezadnje je tudi Springsteen navdu\u0161eval mno\u017eice z Born In The USA<\/em>, ki niti slu\u010dajno ni lahkotna in ne popevkarska, ne glede na prvi vtis. Podobno velja za Dylanovo Like A Rolling Stone<\/em>, Yesterday<\/em> in Eleanor Rigby<\/em> Beatlov, Satisfaction<\/em> Stonesov itd. V obdobju, ko sem sodeloval v bendu Agencija Rokenrol<\/em>, sem imel pesmi na prvo \u017eogo kot so Ljubezen boli<\/em>, Modro nebo<\/em>, Vedel sem<\/em>, Menda ne bo\u0161 \u0161la oble\u010dena spat<\/em>, iz \u010diste nepretenciozne zabave. Igrali smo jih sicer precej, a to je bilo v bendovskem oklepu, kot sprostitev, ki sem si jo dovolil. Dajem jih v podoben predal kot Dylanovo Nashville Skyline<\/em>. Dovoljeno nam je torej tudi to, sicer pa to ni in ne sme biti sr\u017e opusa. Zgolj kot dokaz, da se v\u010dasih ne smemo jemati preresno.<\/p>\n

Moje pesmi govorijo predvsem o stvareh, k jih poznam; opazujem, kaj se dogaja okrog mene in o tem pi\u0161em, pa recite temu anga\u017eiranost, refleksija, intima, udarnost, kar koli. Gotovo je v vsej stvari tudi nekaj zeitgeista<\/em> (ena mojih novej\u0161ih plo\u0161\u010d ima tak naslov, ki pa je med drugim mi\u0161ljen tudi rahlo satiri\u010dno), a ta je prese\u017een z na\u010dinom, kako se pisanja lotevam. Omenjal sem \u017ee intertekstualne postopke, satiro, izogibam se kli\u0161ejem in znotraj rim i\u0161\u010dem nove postopke; tudi kli\u0161ejska rima ima lahko sve\u017e kontekst, zato jih tako tudi jemljem \u2013 kot kontekst. Izhajam iz klasi\u010dnega pesni\u0161tva, sonetistike; po izobrazbi sem verzolog, \u017ee pred kantavtorstvom sem izdajal pesni\u0161ke zbirke in dobil tudi nekaj nagrad za pisanje. Torej je moj kontekst malce druga\u010den. Poslu\u0161am pa marsikaj, od popevk do bluesa, jazza, folka, countryja, klasike.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Krista Lapan<\/figcaption><\/figure>\n

Andrej Gu\u010dek<\/strong>:<\/p>\n

Mislim, da je \u017ee samo vpra\u0161anje oziroma iskanje meje med poezijo in popevko nekako napa\u010dno zastavljeno, saj samo sebi odgovarja. Meja je v tem, da se pesem bolj ali manj pribli\u017euje eni ali drugi, vendar \u010de ju dose\u017ee, ni ve\u010d kantavtorska peta beseda. Skratka, bolj pomembno je, da sta obe kantavtorski in da je njuna glavna zna\u010dilnost peta beseda avtorja. Izdajanje pesmi kantavtorjev v pesni\u0161kih zbirkah se mi je vedno zdelo priskutno in nepotrebno. Glasba je namre\u010d nujni konstitutivni del kantavtorjevih besed, najsi bo Dylanovih, Cohenovih ipd. Sicer pa bodo lovci na zaslu\u017eek njihove knji\u017ene zbirke vedno izdajali.<\/p>\n

Osebno so mi najbli\u017eje intimne pripovedi, ki v sebi nosijo naboj, prikrito bombo, ki se skriva za liri\u010dno tan\u010dico in nosi univerzalni pe\u010dat, poanto. Iskanje meje med tem koliko se dvigniti, da kljub temu, da slabo vidim hi\u0161e, \u0161e lahko opi\u0161em mesto.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Tadej Vesenjak<\/strong>:<\/p>\n

Ker te\u017eko in brez pravice sodim in razmi\u0161ljam v imenu drugih, lahko govorim le v svojem imenu. Moj pristop je folk-bluesovski, akordi ki jih preigravam so preprosti in to namenoma, saj mi to omogo\u010da ve\u010djo osredoto\u010denost na interpretacijo besedila. Seveda pa je znotraj teh 10-15 akordov ogromno razli\u010dnih variacij prijema in ritma, \u010demur bi lahko rekel \u201cmorje v eni kapljici\u201d. Besedila se dogajajo spontano, vzporedno s spoznanji, do\u017eivetji in posledi\u010dnim razmi\u0161ljanjem, kot naraven odziv na stanje v ali ob meni. O obliki besedila pa naj dodam, da ne maram \u201c\u010drev\u201d in dolgovezenja, kar se pa metaforike ti\u010de, pa sem moral spremeniti priu\u010deni pristop, saj ve\u010dinoma pi\u0161em in pojem v prle\u0161kem nare\u010dju,\u00a0 ki ima nekatere lastnosti, katerih zborna sloven\u0161\u010dina nima. Zna\u010daj jezika je bolj direkten in manj poeti\u010den v smislu metaforike. \u010ce poskusi\u0161 s podobnim pristopom, kot je zna\u010dilen za zborni jezik, zveni\u0161 nekako narejeno. To je vendarle govorica preprostega delavsko-kme\u010dkega \u010dloveka, ki je v svojem izra\u017eanju konkreten in nedvoumen! Tu ni veliko prostora in razumevanja za filozofijo, ker pa je tudi glasba preprosta, se potem to skupaj bolje \u201cule\u017ee\u201d.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Kantavtorska bitja in \u017eitja:<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

PETER ANDREJ<\/strong><\/p>\n

Peter Andrej je pesnik<\/a> in pevec<\/a>, glasbenik<\/a> in glasbeni producent. Za\u010del je v osemdesetih kot \u010dlan \u00bblegendarnih Lau\u017eenkov iz nahkastla\u00ab<\/em>, ki so s svojo me\u0161anico glasbenih balad in parodij\u00a0 rogovilili po \u0160tajerski. Pohorske poti <\/em>leta 1994 izidejo na kaseti (CD izide 2003) kot uglasbena poezija Janka Glazerja, znamenitega Ru\u0161ana,\u00a0 s spremno besedo maestra Bojana Adami\u010d<\/a>a na zavihku. Sledijo: Hi\u0161a iz kart, <\/em>uglasbeni songi Borisa A. Novaka (Rumlkukl 1988), Valovanje <\/em>(Litera & Cezam, 2003), sodelovanje s pesnico Eriko Vouk, uglasbeni pesniki na plo\u0161\u010di Povabilo na \u010daj<\/em> (Klub KU \u2013 KU 2006). <\/strong> Libero (<\/em>Klub KU-KU, 2009 – producent\u00a0Drago Mlinarec) po\u017eanje odli\u010dne kritike, Cipro\u0161 <\/em>(Klub KU-KU, 2010) <\/em>je v znamenju sodelovanja s quintetom Piazzolleky. <\/em>Sledi solo plo\u0161\u010da Tujec<\/em>, uglasbene pesmi Augusta Pavla (Pavlova hi\u0161a, 2011). Pi\u0161e tudi glasbo za gledali\u0161\u010de, lutkovne predstave, od 2008 pa ustvarja Festival Pohorska pravljica. Od leta 2003 je producent mednarodnarodnega Festivala kantavtorstva \u2013 Kantfest.<\/p>\n

Spletna stran: http:\/\/www.myspace.com\/peterandrejband<\/a><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

DANI BEDRA\u010c<\/strong><\/p>\n

Je predvsem pesnik, svojo poezijo pa \u017ee od nekdaj izvaja tudi v glasbeni obliki. V preteklosti je to po\u010del v skupinah (Kladivo, konj in voda<\/em>, Shithead Folk trio<\/em>, Aletheia<\/em> idr.), zadnji dve leti pa v glavnem nastopa kot kantavtor. Je tudi nekdanji ustanovitelj in sedanji programski vodja tradicionalnega Festivala akusti\u010dne glasbe<\/em> v \u017dalcu. Izdal je ve\u010d pesni\u0161kih zbirk in nosilcev zvoka, pisal pa je tudi glasbo za gledali\u0161\u010de in razne plesne skupine. Kot kantavtor poleg samostojnih koncertov nastopa tudi na literarnih ve\u010derih, na otvoritvah razstav in podobnih dogodkih. Dani je pravkar izdal tudi EP, ki ga lahko poslu\u0161ate na\u00a0tej povezavi<\/a>.<\/p>\n

Spletna stran: http:\/\/bedrun.blog.siol.net<\/a><\/p>\n

Facebook: http:\/\/www.facebook.com\/Bedrun<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

MATEJ KRAJNC<\/strong><\/p>\n

S kantavtorstvom se ukvarja od leta 1992, ko je za\u010del uglasbovati lastno poezijo in nastopati z repertorjem gospela, bluesa in countryja. Leta 1998 posname prvo plo\u0161\u010do, koncertno gospelovsko Glory And Honor<\/em>, naslednje leto sledi avtorski album Na prvem ovinku<\/em>. Med 2002-10 posname niz plo\u0161\u010d z uglasbljeno poezijo, ki jo vidni glasbeni kritiki in uredniki (Weber, Po\u0161trak, Longyka) umestijo med vrhunce slovenskega avtorstva. Dvakratni gost oddaje Iz\u0161tekani, sodelavec Kantfesta, projekta RPP (Rokerji pojejo pesnike). V letih 2008 in 10 sodeluje tudi pri projektu Vala 202 Imamo dobro glasbo<\/em>. \u0160est let dela na Radiu Slovenija kot pomo\u010dnik v Oddaji Janeta Webra. Leta 2010 za\u010dne sodelovati s hrva\u0161ko zalo\u017ebo Slu\u0161aj najglasnije!, kjer med 2010-11 izda osem plo\u0161\u010d, soustanovi zasedbo Brem, nastopi na Festivalu \u0161ansona, \u017ee ve\u010d kot desetletje pa deluje tudi kot glasbeni publicist, zgodovinar in prevajalec opusov vidnih popularnih glasbenikov.<\/p>\n

Spletna stran: www.matejkrajnc.com<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

ANDREJ GU\u010cEK<\/strong><\/p>\n

Z glasbo se je za\u010del ukvarjati v mali \u0161oli, ko je za\u010del obiskovati pouk violine. Kasneje je instrumentarij raz\u0161iril na akusti\u010dno in elektri\u010dno kitaro, klavir in orglice. Prvi za\u010detki delovanja v skupini Hi\u0161a segajo v leto 1981, vendar je delovanje kmalu za deset let zamrlo. V tem obdobju je igral v razli\u010dnih rock in pop zasedbah doma in v tujini. Od 1991 do 2011 je s skupino Hi\u0161a izdal deset albumov, za sedem studijskih plo\u0161\u010d pa je napisal avtorsko glasbo in besedila. Leta 2010 je iz\u0161el njegov akusti\u010dni kantavtorski prvenec Temne zore<\/em>.<\/p>\n

Spletna stran: www.andrejgucek.com<\/a><\/p>\n

Facebook: http:\/\/www.facebook.com\/profile.php?id=716006033&ref=tn_tinyman<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

TADEJ VESENJAK<\/strong><\/p>\n

Je kantavtor, ki v prle\u0161\u010dini misli, \u201cgu\u010di\u201d in poje. Njegova besedila so izpovedna, \u017eivljenjska, dru\u017ebenokriti\u010dna in humorna, njegova glasba pa je me\u0161anica folka in bluesa z mo\u010dnim rokovskim pridihom. Je petkratni nagrajenec kantavtorskega festivala Kantfest v Ru\u0161ah in udele\u017eenec festivalov LENT 2007, 2008, 2009. Nastopil je na ve\u010deru \u0161ansona La vie en rose<\/em>, prejel nagrado za najbolj\u0161e besedilo na festivalu Pesmi o vinu v Ormo\u017eu (2009) za pesem \u00bbOstani \u0161e malo\u00ab, bil pa je tudi gost Jureta Longyke v oddaji Iz\u0161tekani<\/em>. Leta 2008 je v samozalo\u017ebi izdal album Samo mrtve ribe plavajo s tokom, <\/em>ki bo v letu 2012 iz\u0161el tudi uradno, z bonus posnetki.<\/p>\n

Spletna stran: www.myspace.com\/kantavtor<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pet kantavtorjev \u2013 Peter Andrej, Dani Bedra\u010d, Andrej Gu\u010dek, Tadej Vesenjak in Matej Krajnc \u2013 razpravlja o liku, delu ter vlogi kantavtorja. \u010cetrti\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":3579,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40],"tags":[],"class_list":["post-3577","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3577","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3577"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3577\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5998,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3577\/revisions\/5998"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3579"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3577"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3577"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3577"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}