{"id":3599,"date":"2012-01-15T11:45:11","date_gmt":"2012-01-15T10:45:11","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=3599"},"modified":"2013-02-12T11:09:31","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:31","slug":"plosca-fennesz-sakamoto-flumina-touch-2011","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=3599","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: Fennesz + Sakamoto – Flumina (Touch, 2011)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

\u0160e preden sem si pozorneje pogledal naslovnico skupnega albuma avstrijskega eksperimentatorja Christiana Fennesza in japonskega pianista Ryuichija Sakamota, me je glasba spomnila na mirno valovanje morja. Po eni strani je stati\u010dna, da zanese v stanje zamaknjenosti, po drugi notranje bogata in stalno spreminjajo\u010da v podrobnostih. Resda je Fennesz tu izpisan prvi, sta se verjetno dr\u017eala abecednega reda imen, a Sakamoto tu igra vodilno vlogo. On je zlo\u017eil vseh 24 skladb, vsako v drugem tonalnem na\u010dinu. Drugo na\u010delo, ki ga je vodilo pri ustvarjanju, je bilo na\u010delo \u201evsak ve\u010der ena skladba\u201c. Z vsako skladbo\/improvizacijo je uvedel posamezni koncertni ve\u010der na lanskoletni japonski turneji. Potem je posnetke poslal Fenneszu, ki jih je nadgradil\/obarval z lebde\u010dim sintetiziranim zvokom.<\/p>\n

Hote me razvoj Ryuichija Sakamota spomni na Davida Sylviana<\/em>. \u017de zato, ker sta sodelovala in zato, ker je z obema sodeloval prav Fennesz. Tako Sakamoto kot Sylvian sta za\u010dela kot ekstravagantna pop umetnika, resda na oddaljenih koncih sveta, a skoraj isto\u010dasno; Sakamoto v japonski sintesajzerski pop skupini Yellow Magic Orchestra<\/em>, Sylvian v skupini Japan<\/em> (sic!). Ko sta \u0161la na samostojno pot, sta se njuni poti zbli\u017eali pri glasbi za film Zadnji kitajski cesar, oziroma sta posnela vokalno verzijo naslovne teme z novim naslovom Forbidden Colours<\/em>. Prav tako sta v novo tiso\u010dletje stopila s korakom v intimo; Sakamoto je po seriji ultra modernih plo\u0161\u010d (Neo Geo, Beauty…<\/em>), ki so zato hitro zastarele, objavil solisti\u010dni klavirski recital BTTB<\/em> (Back to the Basics), in glej \u010dudo, tudi Sylvian je obrnil hrbet populizmu in za\u010del sodelovati z improvizatorji na svetovni ravni. \u0160e enkrat mu je sledil Sakamoto, najprej z multimedijskim umetnikom Carstenom Nicolaijem(Alva Noto)<\/em>, kasneje \u0161e z Fenneszem. Ta pa raje kreira sam, le redko se spusti v sodelovanja, a o\u010ditno takrat igra stransko vlogo. Na dvojni plo\u0161\u010di Flumina<\/em> se je o\u010ditno in zavestno podredil abstraktni klavirski igri. Po pravilu klavir zari\u0161e prve obrise skladbe. Zdi se celo, da se je Sakamoto na\u010drtno izogibal \u201ekonkretni\u201c melodiji, da je na\u010drtno izpu\u0161\u010dal tone oziroma vmesne korake prepu\u0161\u010da poslu\u0161al\u010devi domi\u0161ljiji in Fenneszu, ki pa kve\u010djemu barva ozadje. Vsaj v prvem delu vedno \u010daka, in sledi klavirski liniji. Najprej previdno, s\u010dasoma se lebde\u010demu zvenu pridru\u017euje elektronski drget, ki je pravzaprav njegov za\u0161\u010ditni znak. Na drugem disku njuno morje postane bolj zlove\u0161\u010de, pridobiva na globini in valovi se zgo\u0161\u010dajo. Klavirska igra ni ve\u010d tako linearna in abstraktna, ampak razvija svojstveno dinamiko, in tudi Fennesz ne ve\u010d zgolj sledi igri, ampak jo resda za nazaj, celo vodi in navidez usmerja. Prav tako dodaja nabor zvokov oziroma odtenkov, ki vedno znova vzpostavljajo druga\u010dno razmerje do \u010distega zvena klavirja. Glasba postaja manj analiti\u010dna, domi\u0161ljena, ampak pridobiva na momentu presene\u010denja in eksperimentalnega tveganja. Bli\u017ee je Sakamotojevemu sodelovanju z Alvom Notom kot elegantnemu predhodniku, skupnemu albumu Briana Ena<\/em> in Harolda Budda<\/em> iz za\u010detka osemdesetih (Ambient 2: The Plateaux Of Mirror<\/em>). V vsakem primeru pa ponuja dvojni pristop k poslu\u0161anju; kot ozadje je ta glasba zlahka nemote\u010da, podrobnej\u0161i posluh pa odkriva vsaki\u010d nove podrobnosti, nova razmerja. Kot valovanje morja, pravzaprav.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Recenzija plo\u0161\u010de…<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":3601,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"class_list":["post-3599","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3599","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3599"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3599\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3606,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3599\/revisions\/3606"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3601"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3599"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3599"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3599"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}