{"id":3621,"date":"2012-01-22T18:20:15","date_gmt":"2012-01-22T17:20:15","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=3621"},"modified":"2013-02-12T11:09:31","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:31","slug":"sedem-ii-kombinatke-3","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=3621","title":{"rendered":"SEDEM II – Kombinatke (3)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/em><\/p>\n

Sedem resnic, sedem smrtnih grehov, sedem dni, sedem let skomin, sedem \u010dudes, sedem veli\u010dastnih, sedem vpra\u0161anj, sedem odgovorov, sedem zanimivih sogovornikov\/-ic, sedem z-godb. Tretji\u010d v novi sezoni.<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

\u010clove\u0161ka zgodovina je vse prej kot triumfalni brevir raznih zavojevalcev, konkvistadorjev, kolonialistov in diktatorjev, v kar nas sku\u0161ajo prepri\u010dati \u0161olski u\u010dbeniki, debele zgodovinske bukve in ostale ideolo\u0161ke mantre. \u010clove\u0161ko zgodovino, ali bolje re\u010deno, zgodovino \u010dlove\u010dnosti, ustvarja plejada zamol\u010danih spominov in malih, vsakdanjih zgodb pozabljenih, prezrtih, marginaliziranih, pregnanih \u201c99 odstotkov\u201d. Vsaka revolucija, bodisi dru\u017ebena ali intimna, se pri\u010dne z enim samim korakom, z eno zgodbo, z enim verzom, z enim samim glasom. Ko je teh glasov dovolj, jih ne more nih\u010de ve\u010d uti\u0161ati ali zadu\u0161iti. O(b)stanejo kljub koroziji spomina, \u0161tevilnim poskusom izbrisovanja in zanikanja. Vsakokrat, ko jih nekdo izre\u010de, zapoje ali zaigra, se znova prebudijo, nas znova nagovorijo. Njihova univerzalna sporo\u010dila o svobodi, sr\u010dnosti, solidarnosti, pravi\u010dnosti danes negujejo Kombinatke \u2013 \u017eenski pevski zbor, ki je veliko, veliko ve\u010d kot le se\u0161tevek \u017eenskih glasov. Sedanji \u010das zahteva prebujenega \u010dloveka, prebujeno \u010dlove\u010dnost, prebujeno \u017eensko mo\u010d, zato Kombinatke potrebujemo bolj kot kadarkoli doslej! Maksimiljana Ipavec, sr\u010dna \u201cglasnogovornica \u017eenskega pevskega zbora Kombinat\u201d, nam v sedmih javkah, na katere sem jo napotila, govori prav o tem.<\/p>\n

ENA \u017denski pevski zbor Kombinat (na za\u010detku ste se imenovale gara\u017eni pevski zbor, \u010de se ne motim) je zanimiva me\u0161anica klasi\u010dne zborovske estetike in na\u010dina aran\u017eiranja pesmi, hkrati pa s svojo specifi\u010dno izbiro repertoarja, nekonvencionalnim spremljevalnim instrumentalnim triom in mo\u010dno poudarjenim socialnim anga\u017emajem zelo odstopate od ustaljenih, komornih zborovskih praks. Zakaj se vam je za \u0161irjenje va\u0161ega sporo\u010dila zdela najbolj sprejemljiva prav zborovska oblika in ne na primer kak rock bend? Kaj vas je prineslo skupaj, kak\u0161ne so va\u0161e zgodbe in kak\u0161na je va\u0161a zgodba?<\/strong><\/p>\n

KOMBINAT 1 Hm, doslej nas \u0161e nih\u010de ni tako strokovno vzel pod drobnogled in se \u010disto ni\u010d ne zla\u017eemo, \u010de re\u010demo, da tudi same sebe ne (smeh). Odgovor na tvoje vpra\u0161anje se izpisuje na dveh ravneh. Naj ima prednost racionalna, otipljiva: kdo ve, kaj bi se na Renini dekli\u0161\u010dini rodilo, \u010de bi vsaka od udele\u017eenk znala igrati kak\u0161en instrument (smeh)?! Kajti, ko so plamtele zamisli in ideje o tem, kako se izviti iz prime\u017ea dru\u017ebene apatije in zagnati kolesje upora (najprej v nas samih), smo seveda najprej pomislile na tisto, kar nas ve\u010dina zna. In se nam je (ja, bilo je nekoliko domi\u0161ljavo) zdelo, da peti pa znamo. Vsaj v otro\u0161kih in zgodnje mladostni\u0161kih letih so nam \u0161le te re\u010di kar dobro od ust \u2013 novej\u0161ih in globjih izku\u0161enj pa nobena od takrat udele\u017eenih ni imela. Drugi del odgovora na tvoje vpra\u0161anje kroji intuitivna, manj zavestna plat. Res te\u017eko re\u010demo, da smo se za zbor odlo\u010dile, mislimo, da je \u0161lo v na\u0161em primeru bolj za mo\u010dan notranji vzgib, za \u017eeljo, kako artikulirati lastno in skupno stali\u0161\u010de in odnos do dru\u017ebenih vpra\u0161anj. Ker smo v zboru (ob spo\u010detju ideje o instrumentalni zasedbi nismo sploh razmi\u0161ljale) sama dekleta, je morda vzgib, da o tem, kar nas ti\u0161\u010di in \u017euli, prepevamo, dokaj razumljiva. Pesem je intimno, obenem pa tudi mehko dejanje, akcija \u017eenskega principa. In morda je odlo\u010ditvi, da ustanovimo pevski zbor botrovalo nezavedno notranje kljubovanje vsepre\u017eemajo\u010di logiki individualizma. Slednjemu je najbolj naravno odgovoriti z nasprotjem \u2013 torej s skupino, s kolektivno akcijo. Na\u0161 pevski zbor \u010dutimo in dojemamo kot se\u0161tevek zgodb, pogleda na svet in stali\u0161\u010d vseh, ki v njemu prepevamo, in tudi fantov, ki nas spremljajo z instrumenti. Kombinata brez vseh nas ni, mi, ki ga tvorimo, pa bi bili brez njega vsekakor siroma\u0161nej\u0161i za marsikaj. Ne le za \u201cfilter\u201d, prek katerega lahko povemo, oziroma prepevamo\u00a0 tisto in o tistem, v kar verjamemo, marve\u010d predvsem, ker\u00a0 vsakokrat, ko stojimo na odru pa tudi na vajah, dojamemo besede \u2013 El Pueblo Unido<\/em> (Jamas sera vencido<\/em>) \u2013 Zdru\u017eeno ljudstvo ne bo nikoli premagano.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Goran Antlej<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

DVE Dana\u0161nji svet je svet konstantnih globalnih politi\u010dnih, ekonomskih, dru\u017ebenih pretresov in neenakosti. Kak\u0161no vlogo imajo v njem Kombinatke? Kako artikulirate ta svet, kako ga odslikavate? Kaj pomeni \u201cbiti Kombinatka\u201d? Na kak\u0161ne na\u010dine lahko \u017eenski glasovi upora premaknejo svet? <\/strong><\/p>\n

KOMBINAT 2 Te\u017eko re\u010demo, kak\u0161na je vloga Kombinata v tem svetu. Mnogi nam re\u010dejo, da jim prina\u0161amo upanje. In \u010de je vsaj del\u010dek tega res, potem smo na pravi poti. \u010cas in prostor, v katerem \u017eivimo, se zdi odtujen od so\u010dloveka pa tudi od kolektivne memorije in zgodovine. Kot da bi ne videli nazaj, kot da smo pozabili na zgodbe starih o\u010detov in mam in njihovih star\u0161ev in prednikov. Kot, da se vsa groza in krivice tega sveta dogajajo nam. Pa to ne dr\u017ei. Vse tovrstne re\u010di so se \u2013 in verjetno v precej huj\u0161i obliki \u2013 dogajale \u017ee prej. A toliko kot je \u010dlovek bitje spomina, je tudi bitje pozabe. In s tem, ko prepevamo tudi po ve\u010d sto let stare pesmi, \u017eelimo ljudem sporo\u010diti: glejte, prednamci, tisti, od katerih smo podedovali ta planet, ne le ko\u0161\u010dka ozemlja, na kateri \u017eivimo, so bili poni\u017eevani in trpin\u010deni. A se niso predali. V trenutkih njihove stiske in upora zoper krivice in dru\u017ebene neenakosti so se rojevale pesmi. S tem, ko se se uprli in borili, so med drugim dosegli tudi to, da danes lahko \u017eivimo z nekaterimi pravicami, ki jih sami morda nikoli niso okusili. S tem, ko prepevamo pesmi upora, \u017eelimo tudi povedati, da si moramo za pravice mirno in dostojanstveno prizadevati tudi vsi tu in zdaj \u017eive\u010di. \u010ce bomo mi\u017eali, ko nam jih bodo jemali, jih na\u0161i otroci ne bodo imeli. Lahko jim bomo le rekli, da smo dedi\u0161\u010dino njihovih dedov in pradedov za par beli\u010dev pustili vnemar. \u017denski glasovi zagotovo ne bodo vrgli s te\u010dajev tega sveta. Verjetno jim je bolj blizu, da pihajo v umazane \u0161ipe, potegnejo po njih s krpo in re\u010dejo \u2013 poglej tu skozi. Jih vidi\u0161, Mondine na ri\u017eevih poljih v za\u010detku 20. stoletja? Ko so delale po 14 ur in ve\u010d na dan, v groznih pogojih, so pele. O \u010dem? O tem, da moramo su\u017eenjstvo razbiti, da bo pri\u0161el dan, ko bodo delale svobodne, pravzaprav o edini sili, ki svet zmore, po\u010dasi in mehko premakniti na bolje \u2013 o solidarnosti.<\/p>\n

TRI Pesmi upora so va\u0161e gonilo, va\u0161 raison d\u2019etre \u2013 ste soundtrack dana\u0161njim revolucionarnim gibanjem in uporom (od podpore delavkam v Muri , migrantskim delavcem do Bojze in dlje), izginjajo\u010di solidarnosti in tovari\u0161tvu, pa tudi varuhinje spomina na nepokorni duh, solidarnost in pogum upornih prednamcev. Zakaj so pesmi upora tako pomembne za na\u0161 \u010das? Danes se zdi, kot da pesem oziroma glasba ni ve\u010d poglavitno artikulativno sredstvo nestrinjanj z obstoje\u010dimi dru\u017ebeno ekonomskimi razmerami, da pesem ni ve\u010d nujno potrebno vezivo socialnih protestov in gibanj. <\/strong><\/p>\n

KOMBINAT 3 Zdi se nam, da so pesmi upora v dana\u0161njem \u010dasu pomembne kot prena\u0161alke spomina, memorije: in na podlagi tovrstne refleksije imajo \u0161e vedno zdru\u017eevalni zna\u010daj. Mobilizacijski potencial pesmi pa je v sodobni glasbeni produkciji res bolj te\u017eko najti. Zdi se nam in \u010dutimo, da je stik s preteklostjo, tudi z delavskim gibanjem in bojem za pravice, z generacije v generacijo \u0161ibkej\u0161i. Ker pesmi, ki jih prepevamo, razumemo kot otroke \u010dasa in okoli\u0161\u010din, v katerih so nastale, obi\u010dajno na koncertih povemo tudi zgodbe o njihovem nastanku. Prav zato, ker se zavedamo, da je ve\u010dina melodi\u010dnih, da gredo hitro v uho, sku\u0161njava dana\u0161njega glasbenega poslu\u0161alca pa je, da je velikokrat predvsem potro\u0161nik \u2013 konzument. In s tem, ko povemo zgodbo o pesmi, jo postavimo v zgodovinski okvir, vsaj pribli\u017eno opi\u0161emo, zakaj so jo za\u010deli prepevati, kak\u0161ne krivice so do\u017eivljali, \u010demu so se upirali, se zoperstavljali in nemalokrat za te svoje ideale tudi umrli, \u017eelimo presekati u\u010dinek ugodja za uho. Morda je to iluzija, a verjamemo, da prav s tem, ko povemo njeno zgodbo, pesem dobi novo dimenzijo, ki ima analogijo z dana\u0161njim \u010dasom in dru\u017ebenimi razmerami. Tako se izognemo temu, da bi si po\u017evi\u017egavali Katju\u0161o, denimo, in ne vedeli, da je to pesem, ki opeva nekaj, kar se nam zdi danes preve\u010d samoumevno \u2013 svobodo. Vsekakor glasba danes nima tak\u0161ne dru\u017ebene vloge kot jo je imela, razlog za to pa vidimo zlasti v individualizmu, ki pre\u017eema vse pore \u017eivljenja, tudi \u010dlovekovo sobivanje z glasbo. Danes ta ne povezuje ve\u010d, vsak zase si jo \u201cto\u010dimo\u201d z interneta in jo potem, s slu\u0161alkami, seveda, poslu\u0161amo \u2013 vsak zase smo svoja glasbena ograda. Res je, to smo opazile \u2013 na globalnih protestih 15. oktobra, skorajda ni bilo sli\u0161ati pesmi. Vlogo glasbe \u2013 dejavnika, ki ljudi opogumlja, bodri, jih pove\u017ee v skupnost \u2013, so v dolo\u010deni meri, predvsm mobilizacijski, prevzela socialna omre\u017eja.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Slovenija, Murska sobota , 02.04.2011, 02. April 2011 Clanice in clani trzaskega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomazic in Kombinat pojejo na predvecer obletnice osvoboditve Murske sobote pred 60 .leti. kultura Foto: Srdjan Zivulovic\/ Bobo<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

\u0160TIRI Va\u0161 pesemski repertoar je izrazito mednarodni, pa tudi histori\u010den \u2013 pojete ve\u010dinoma partizanske pesmi (slovenskih, italijanskih, \u0161panskih\u2026), ju\u017enoameri\u0161ke protestni\u0161ke (El Pueblo Unido<\/em>\u2026) in pesmi delavskih gibanj (Brechtovo Einheitsfrontslied<\/em>, pa Bread and Roses<\/em>\u2026). Kako izbirate pesmi, ki jih pojete? Kje jih najdete? Kaj je tisto, kar vas nagovori pri posamezni pesmi? <\/strong><\/p>\n

KOMBINAT 4 Izbor pesmi najve\u010dkrat dolo\u010dita dva dejavnika: dru\u017ebene razmere in dosedanji repertoar. \u017delimo si, da bi v program dodale pesmi iz zgodovinskih obdobij in prelomnih trenutkov, ki jih sedaj \u0161e \u201cne pokrivamo\u201d. A kdaj se zgodi, da dru\u017ebeno vrenje, v katerem \u017eivimo, pretehta. Tudi to je razlog, da se v zadnjih dveh sezonah u\u010dimo in se zbli\u017eujemo predvsem s pesmimi delavskega gibanja: od ZDA, Italije, Nem\u010dije, Srbije do Slovenije \u2026<\/p>\n

PET V va\u0161em repertoarju se pojavljata tudi Mefova Svoboda<\/em> in \u010cisto pravi, \u010disto plavi<\/em> va\u0161e \u010dlanice in kantavtorice Xenie (Ksenije) Jus. Sve\u017ea interpretacija in revitalizacija starih, a vedno aktualnih sporo\u010dil je sicer povsem na mestu, vseeno pa me zanima, zakaj se (\u0161e) niste odlo\u010dile same pisati pesmi, ki bi govorile o te\u017eavah s katerimi se spopadajo ljudje tukaj in zdaj? Konec koncev so \u017ee \u017eivljenjske zgodbe va\u0161ih \u010dlanic vredne\u00a0 upesnitve. <\/strong><\/p>\n

KOMBINAT 5 Svoje pomanjkljivosti \u2013 torej tega, da smo za zdaj le poustvarjalke, ne pa \u0161e avtorice pesmi, ki jih izvajamo, se zavedamo. Ker zna Ksenija resni\u010dno prodorno in brezkompromisno ubesediti na\u0161 \u201ctukaj in zdaj\u201d ter jo razumemo kot pesnico upora, jo ve\u010dkrat poprosimo, da na koncertu zbora nastopi s par svojimi komadi. Za Kombinat je napisala Pesem upora<\/em>, v melodijo pa je komad oblekel Drago Ivanu\u0161a, in prav s to pesmijo smo za\u010dele po\u010dasi, po\u010dasi stopati proti stezi, ki vodi tudi na avtorsko pot. Prepevamo tudi Ksenijino pesem Naprej<\/em>, oziroma jo pri tem komadu bolj spremljamo. Na spletni strani pa imamo med besedili objavljeno Svobodo. Napisala jo je na\u0161a \u010dlanica Polona Glavan, sicer pisateljica in prevajalka. Zdaj i\u0161\u010demo nekoga, ki bi Svobodo spod Poloninega peresa uglasbil (smeh). Torej\u00a0 \u2013 po\u010dasi po\u010dasi se premikamo in tu pa tam naredimo kak\u0161en (\u010de ne \u017ee cel, pa vsaj napol) avtorski korak. Sre\u010do imamo, ker sta v na\u0161ih vrstah Ksenija in Polona, ki sta pa\u010d vsaka na svojem podro\u010dju avtorici, pa tudi pronicljivi opazovalki. Ob tem sta si blizu z besedami, jih znata prav pregnesti in na\u0161pi\u010diti, kjer je treba, ter ubesediti in izrisati na\u0161 dru\u017eben trenutek.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Primorske novice<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

\u0160EST Kombinatke ste znane tudi po svojih dobrodelnih pobudah in akcijah, sodelovanju z doma\u010dimi popularnoglasbenimi izvajalci in skupinami (Stranci, Same Babe..), pa tudi s partizanskimi pevskimi zbori. Kaj se zgodi, ko se sre\u010dajo \u201cnonoti\u201d in njihove vnukinje in skupaj zapojejo? Sicer pa ste se predlani spoznale tudi z \u201cnonami\u201d Corro delle mondine di Novi di Modena \u2013 pevskega zbora biv\u0161ih delavk na modenskih ri\u017eevih poljih in njihovimi potomkami, ki danes prepevajo z njimi. Kako je pri\u0161lo do tega sodelovanja in kaj ste od njega odnesle? \u0160e danes se spominjam, kako ste \u017earele na odru!<\/strong><\/p>\n

KOMBINAT 6 Imamo sre\u010do, da imamo nonote in none (smeh). Zbrani so v dveh zborih \u2013 Tr\u017ea\u0161kem partizanskem pevskem zboru Pinko Toma\u017ei\u010d in Corro delle mondine di Novi di Modena. Pinkote, kot jim pravimo, smo prvi\u010d sli\u0161ale 4. julija 2008, ko smo se odpravile na prvi zborovski sindikalni izlet. Nastopali so na Srminu nad Kopru, kupile smo njihove plo\u0161\u010do in jih ob\u010dudovale od dale\u010d; do njih smo \u010dutile tolik\u0161no ob\u010dudovanje, da se jim sploh nismo upale pribli\u017eati. Ko smo se opogumile in pristopile k njim, je presko\u010dila iskrica. \u010cez nekaj mesecev, ko smo jih \u0161le prosit, da bi kot na\u0161i vzorniki nastopili na dobrodelnem koncertu Le k soncu<\/em>, ki smo ga pripravile v Pivki, smo se res zaljubili drug v drugega. Pri njih ob\u010dudujemo predanost, s katero ohranjajo partizansko pesem, antifa\u0161isti\u010dno dr\u017eo in zavezanost miru in so\u017eitju na obmo\u010dju, ki je polno antagonizmov in kjer to vsekakor ni lahko. Njihov zbor je okolje, kjer si \u0161e vedno med seboj nagovarjajo s tovari\u0161ica ali tovari\u0161, in tega ne uporabljajo kot ma\u0161ilo, marve\u010d to besedo jemljejo \u0161e kako resno, ker jo \u017eivijo.<\/p>\n

Sre\u010danje z Mondinami ima v spominu na\u0161ega zbora posebno mesto. \u010ce se prav spomnim, sem posnetek nekega njihovega nastopa na\u0161la na spletu, isti ali naslednji dan pa si nas na ta zbor opozorila tudi ti. Poleti 2009 so bile Mondine gostje mednarodnega zborovskega festivala, ki ga vsako leto pripravlja piranska Skupnost Italijanov. Nekaj Kombinatk je od\u0161lo na koncert, se povsem navdu\u0161ilo nad Mondinami, od tam prineslo monografijo o njihovem delovanju ter plo\u0161\u010de. Ko smo se odlo\u010dale, kako bi zasnovale koncert ob 8. marcu, so bile one na\u0161a prva misel. Na\u0161emu povabilu so se z veseljem odzvale. \u0160e zdaj se spomnim, kako smo ob tej novici skakale od veselja. Sre\u010danje z njimi je bilo neopislijvo posebno, ker so \u017eenske s tako velikim srcem, tople in odprte. K nam so pri\u0161le kot nekak\u0161ne lu\u010dke, brez besed so nam povedale, da je mogo\u010de sobivati v taki skupini le z naklonjenostjo do drugega, da je stiska ene stiska vseh, da si delijo radost in bole\u010dino. Res je te\u017eko opisati, kaj vse so nam dale. Morda bo \u0161e najbolj razumljivo, \u010de opi\u0161em enega od prizorov, ki so se v tistih dneh, ko so bile pri nas, pravzaprav kar vrstili:\u00a0 80-letna mondina objame 25-letno kombinatko, jo nagovarja v italijan\u0161\u010dini, ona ji odgovarja v sloven\u0161\u010dini, pri \u010demer nobena ne razume jezika druge, a se razumeta. Z na\u0161imi nonami smo v stiku, pi\u0161emo si in i\u0161\u010demo na\u010din, da skupaj naredimo \u0161e kak\u0161en koncert. Tako kot s pinkoti in mondinami pa rastemo tudi z dragocenimi izku\u0161njami, ki so nam jih nesebi\u010dno podarili posamezniki in zasedbe \u2013 Stranci, ki so nas prvi\u010d spravili v studio in nas povabili k sodelovanju, ko smo imele dva meseca, Same babe, s katerimi smo posnele Je\u017ekovo Gospodje, ki nas kli\u010dete k morali <\/em>(upam, da bo pri\u0161la tudi na radijske postaje), pa Mef, Jani Kova\u010di\u010d, Jerca Merzel, Ale\u0161 Hadalin in \u0161e drugi prekaljeni glasbeni ma\u010dki, ki nas znajo tako mehko opogumljajo in nam dovolijo, da se od njih u\u010dimo. In seveda tudi na\u0161a Ksenija, ki vedno znova ve, kje in kako postaviti most do skupnih novih glasbenih izzivov.<\/p>\n

SEDEM <\/strong>Vidi\u0161, do konca sem politiko nekako spravljala skozi zadnja vrata, sedaj pa si ne morem pomagati, da ji ne bi odprla vpra\u0161anja. Kombinatke o\u010ditno dvigujete tudi politi\u010dni pritisk. Na raznih forumih je tudi na va\u0161 ra\u010dun kar nekaj hude krvi, po pri\u010dakovanjih ve\u010dinoma v prostem slogu ve\u010dne mantre \u201cna\u0161i-va\u0161i\u201d. Koliko Kombinatk \u0161e potrebujemo, da bi se lahko presekal gordijski vozel tak\u0161nih in podobnih doma\u010dijskih ideologij in frustracij? In nazadnje – kdaj boste za\u010dele nastopati v trenirkah?<\/strong> <\/strong><\/p>\n

KOMBINAT 7 \u00a0Ja, sli\u0161ale smo, da nekaterim le\u017eimo na \u017eelodcu kot slabo prebavljeno kosilo. Na forumih so nas ozna\u010dili za marsikaj \u2013 tudi za mlade fa\u0161istke (\u00ad\u00ad???). Da je slovenska politika do konca polarizirana, da je Mahni\u010dev duh kulturnega boja \u0161e kako \u017eiv, je na \u017ealost dejstvo, ki smo mu pri\u010da dan za dnem. Vemo, da nas nekateri ume\u0161\u010dajo med netilke razdvojenosti, med sile kontninuitete. Vsem tistim odgovarjamo: vsak vidi tisto, kar ho\u010de videti. Na\u0161 zbor poje pesmi upora razli\u010dnih narodov iz razli\u010dnih zgodovinskih obdobij, ob tem pa opozarja, da humane in socialno pravi\u010dne dru\u017ebe ni brez so\u010dutja, solidarnosti, tovari\u0161tva, sr\u010dnosti in poguma. Na\u0161a (utopi\u010dna) \u017eelja je, da se posamezniki izvijejo iz prime\u017ea institucij, ki mu narekujejo, kako in kaj naj misli, da ugotovi, da je svobodno dru\u017ebeno bitje in da spremembe na bolje ne bodo pri\u0161le od zgoraj \u2013 iz vladnih pisarn, predsedni\u0161ke pala\u010de ali direkt iz Bruslja. Dr\u017eava in dru\u017eba smo vsi, mi smo tisti, ki lahko v dru\u017ebo vnesemo spremembe, za katere smo prepri\u010dani, da jih potrebuje. Mirno, dostojanstveno in premi\u0161ljeno. Brez nasilja, diskriminacije, teptanja pravic drugega \u2013 tega je bilo v zgodovini \u017ee bridko preve\u010d. Ko je Toma\u017e Majer napisal svoj \u201csloviti antropolo\u0161ki traktat o slovenskih volilcih\u201d, smo se odlo\u010dile, da na naslednjem koncertu nastopimo v trenirkah. Po premisleku pa smo ugotovile, da je precej mo\u017enosti, da to na\u0161o gesto spet obrnejo na glavo in jo pojasnjujeo kot nekaj razdiralnega. Zato smo se odlo\u010dile, da tega ne storimo neposredno, ampak s pesmijo \u2013 pesmi upora so, \u010de jih postavimo v dana\u0161ji besednjak, izpoved 99 odstotkov iz drugih \u010dasov in prostorov, pesmi mnogih, ki so jih ozna\u010dili za \u010defurje, trenirkarje, drugorazredne in neza\u017eelene. Zato gospodu Majerju in njegovim odgovarjamo tako, kot mislimo, da je najbolj konstruktivno \u2013 s pesmijo. Brez sovra\u0161tva, a z nabojem, ki jasno poka\u017ee, da so njihova tolma\u010denja nesprejemljiva. Zakaj? Ker hujskajo k nestrpnosti, sovra\u0161tvu in namesto mostov k drugemu, postavljajo barikade. In tovrstne barikade duha najbolj u\u010dinkovito podira pesem \u2013 mo\u010d, v kateri so zdru\u017eena hotenja mnogih, ki so vsak zase in vsi skupaj rekli \u2013 No pasaran<\/em>!<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tretji\u010d v novi sezoni…<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":3625,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[39],"tags":[],"class_list":["post-3621","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-sedem"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3621","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3621"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3621\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5995,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3621\/revisions\/5995"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3625"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3621"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3621"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3621"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}