![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2012\/01\/dale-sun.jpg\" "\\"WATSON")
<\/p>\nKo je Dale Watson leta 1996 nastopil v Festivalni dvorani, bi ga zlahka zamenjali za kakega skrivnega \u010dlana zasedbe Clash. Ko se je petnajst in \u0161e nekaj drobi\u017ea let pozneje pojavil v Kinu \u0160i\u0161ka z zasedbo The Texas Two, je, starej\u0161i in zrelej\u0161i, bil videti kot reinkarnacija starih ma\u010dkov s plo\u0161\u010de Heroes, Waylona in Johna R. Casha, sicer s pobeljenimi lasmi, a z bogato glasbeno in \u017eivljenjsko potjo, katere vetrovi so mu \u017ee sicer mojstrski navdih pomagali izklesati v monumentalno glasbeno pripoved.<\/p>\n
Ljubljanska zasedba EightBomb je s sodobno avtorsko razli\u010dico punkovskega rockabillyja dobre pol ure uspe\u0161no ogrevala ob\u010dinstvo, Dale Watson pa je svoj nastop za\u010del s pesmijo My Baby Makes Me Gravy, s katero je lani tudi za\u010del promocijo zadnjega albuma The Sun Sessions. Izra\u017eanje spo\u0161tovanja do korenin countryja, rockabillyja in rock’n’rolla ni pri Watsonu ni\u010d novega, to po\u010dne \u017ee od samega za\u010detka, \u017ee pesem Nashville Rash s prvega albuma Cheatin’ Heart Attack (1996) je pri\u010dala o globoki zakoreninjenosti v izro\u010dilu glasbe ameri\u0161kega juga, hkrati pa se nikoli ni bal izraziti nezadovoljstvo nad razvojem sodobnega countryja in ignorantskostjo Nashvilla, ki po teko\u010dem traku producira (z njegovimi besedami) \u00bbhat acts\u00ab in substan\u010dno prazne pevke, ki nimajo nobene zveze s tragi\u010dnostjo izro\u010dila countryja iz \u010dasov Kitty Wells, Carter Sisters, Lorette Lynn, Tammy Wynette, pa\u010d pa so zgolj trgu prijazne pop pevke s countryjevskim \u00bbschtickom\u00ab, ki je prisoten zato, da marketing upravi\u010di ta ali oni predal\u010dek in s tem potencialno kupno bazo. Ko je Dale Watson pel: \u00bbHelp me, Merle, I’m gettin’ caught in a Nashville rash\u00ab in, pozneje, \u00bbIt’s country my ass, now who do you think we am\u00ab, je to po\u010del tudi programsko, iz prepri\u010danja, da je prava substanca countryja \u0161e vedno nekje drugje, zunaj dosega lestvic popularne glasbe in masovnega appeala. In kot je programsko zastavil kritiko sodobnega countryja, je iz taistega prepri\u010danja in spo\u0161tovanja do korenin v svojo glasbo ves \u010das vpletal zvok in dr\u017eo legendarnega obdobja petdesetih, utele\u0161enega v majhnem memphi\u0161kem studiu, kjer je Sam Phillips najprej snemal velikane bluesa in posnetke prodajal ve\u010djim zalo\u017ebam (predvsem chica\u0161kemu Chessu), od leta 1954 pa se je trudil najti belega izvajalca, ki bo utele\u0161al \u010drnsko dr\u017eo in glas; na\u0161el ga je v Elvisu Presleyju, njemu pa je sledil niz legend, tako ali druga\u010de zakoreninjenih v izro\u010dilu ameri\u0161kega juga. Carl Perkins, Johnny Cash, Jerry Lee Lewis, Roy Orbison, Charlie Feathers, Warren Smith, Sonny Burgess, Billy Lee Riley, Charlie Rich … glasba teh velikih imen se je vedno pretakala tudi skozi plo\u0161\u010de Dalea Watsona; leta 1999 je posnel tematsko plo\u0161\u010do People I’ve Known, Places I’ve Been in nanjo uvrstil tudi pesem Luther, poklon Cashevemu kitaristu Luthru Perkinsu. Leta 2007 je izdal album From The Cradle To The Grave, kjer je prvi\u010d kot celota prevladal zvok Johnnyja Casha in Tennessee Two, iz pesmi, kot je denimo mojstrska Justice For All, je bilo jasno razvidno izro\u010dilo Cashevih morilskih balad in njegovega boom-chicka-boom zvoka, pa tudi Daleova dr\u017ea v pripadajo\u010dem spotu je precej spominjala na Casha iz spota Delia’s Gone.<\/p>\n
Vendar je v zvoku Dalea Watsona prisotna \u0161e vzporedna nit, nit bakersfieldskega, torej kalifornijskega countryja in najbolj\u0161ega, kar je v petdesetih in \u0161estdesetih letih bil zmo\u017een dati countrypolitanski Nashville. Watson je doma tako v twangu Haggarda in Owensa, kot v uglajeni baladnosti produkcije Cheta Atkinsa in Owena Bradleyja. Na nastopih vedno zapoje \u00bbobvezno\u00ab pesem Merlea Haggarda, ne pozabi na Leftyja Frizzella, doda pa mo\u010dan \u0161\u010depec teksa\u0161kega bluesa in western swinga, ki je izpri\u010dano teksa\u0161ka glasba, vse od pionirja te zvrsti Boba Willsa, preko Willieja Nelsona, Waylona Jenningsa in drugih \u00bbizob\u010dencev\u00ab. Tretja nit je izro\u010dilo \u00bbtovornjakarskega\u00ab countryja Reda Sovina, Boxcar Willieja, Jerryja Reeda in drugih podobnih izvajalcev, kar je ena najbolj zanimivih podzvrsti country glasbe. Zastopana je na domala vseh Watsonovih albumih, objavil pa je kar dva tematska, Truckin’ Sessions 1 & 2.<\/p>\n
<\/p>\n
Nova plo\u0161\u010da, The Sun Sessions, ki jo ta hip Watson predstavlja po Evropi, je bila v Kinu \u0160i\u0161ka dele\u017ena precej\u0161nje pozornosti. Watson, mojstrski solo kitarist in gromoglasni interpret, je izvedel dobr\u0161en del pesmi z nje in napovedal nadaljevanje v obliki album Dalevis; prvo razli\u010dico naj bi po internetnih virih posnel \u017ee leta 2000, posnetki kro\u017eijo po YouTubeu; treba je re\u010di, da se tega nadaljevanja, glede na sli\u0161ano, veselimo. S prvega poglavja pa smo sli\u0161ali nekaj pesmi, ki jih je nedvomno navdihnil Cash (Down Down Down Down Down, Gravy, Johnny At The Door (prva razli\u010dica je bila \u017ee na omenjeni plo\u0161\u010di People I’ve Known l. 1999)), Big Daddy, kjer je ob\u010distvo pomemben del izvedbe, se tematsko navezuje na Cashevo Get Rhythm, seveda ni umanjkal duh Carla Perkinsa (Her Love), Watson pa je pripravil tudi pester antologijski prerez, vse od \u017ee omenjene Nashville Rash in nove razli\u010dice Holes In The Wall (zdaj Elbow Grease, Spackle And Pine Sol) s prvega albuma, preko Fly Away in Truckstop in Lagrange z drugega, Blessed Or Damned, vse do nedavnih izdaj in pesmi, kot so Time Without You z \u017ee omenjene From The Cradle …, Country My Ass, Exit 109 s prve \u00bbtovornjakarske plo\u0161\u010de\u00ab in Whiskey Or God z istoimenskega albuma iz leta 2005, ki je v evropski razli\u010dici nosil naslov Heeah! Obligatorna Haggardova pesem je bila, po \u017eelji klica iz ob\u010dinstva, Hungry Eyes, ki jo je izvajal \u017ee na koncertni plo\u0161\u010di Preachin’ To The Choir, sli\u0161ali smo Frizzellovo You’re Humbuggin’ Me, Window Shoppin’ Hanka Williamsa in Funny How Time Slips Away Willieja Nelsona. Pot v repertoar je na\u0161la tudi pesem Conwayja Twittyja Lonely Blue Boy, ki naj bi, z naslovom Danny, sprva bila naslovna pesem Elvisovega filma King Creole (1958), a je ostala v predalu (objavili so jo v zbirki The Complete 50’s Masters v za\u010detku devetdesetih), sam Twitty pa jo je z naslovom Lonely Blue Boy posnel leta 1960 in postala je nekak\u0161en podtalni standard; na eni prvih samostojnih plo\u0161\u010d v osemdesetih (This Ole House, 1980) jo je zanimivo priredil Shakin’ Stevens. Watson pa ni pozabil niti na dve \u0161e neobjavljeni pesmi, I LIe When I Drink in Cowboy Boots.<\/p>\n
\u010ce smo v Novi Muski pred \u010dasom pisali o nekoliko manj navdihnjeni predprej\u0161nji plo\u0161\u010di Dalea Watsona Carryin’ On, moramo priznati, da mu je Phillipsov duh spet poslal neverjetno sve\u017eega vetra v jadra. O njegovi kakovosti in avtenti\u010dnosti sicer nikoli ni bilo dvoma, niti pri kak\u0161nem malce manj uspelem albumu, ki pa je kljub temu \u0161e vedno kotiral visoko nad sicer\u0161njim povpre\u010djem. Dobro razpolo\u017eeni Watson in njegova kamerada, Texas Two, so med nastopom v Kinu \u0160i\u0161ka zadovoljno popili nekaj piva, travarice, ki je pri\u0161la na oder iz ob\u010dinstva, in jo je Watson poimenoval \u00bbgood shit\u00ab, spontano dru\u017eenje po nastopu pa pri\u010da o tem, da Dale Watson ni ohola, ampak resni\u010dna veli\u010dina sodobne glasbe in da Nashvilla prav zares ne potrebuje.<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Recenzija koncerta v Kinu \u0160i\u0161ka…<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":3634,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5],"tags":[],"class_list":["post-3632","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3632","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3632"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3632\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5994,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3632\/revisions\/5994"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3634"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3632"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3632"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3632"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}