{"id":3783,"date":"2012-03-26T11:03:58","date_gmt":"2012-03-26T09:03:58","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=3783"},"modified":"2013-02-12T11:09:28","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:28","slug":"koncert-orkester-slovenske-filharmonije-aleksandar-markovic-dirigent-in-allen-vizzutti-trobenta-gallusova-dvorana-cankarjevega-doma-23-in-24-februar-2012","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=3783","title":{"rendered":"KONCERT: Orkester Slovenske filharmonije \/ Aleksandar Markovi\u0107, dirigent in Allen Vizzutti, trobenta \u2013 Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 23. in 24. februar 2012"},"content":{"rendered":"

Od rimske Fontane di Trevi do \u0160eherezadinih pravlji\u010dnih pripovedi iz Tiso\u010d in ene no\u010di.<\/em><\/p>\n

Leto\u0161njo drugo polovico abonmajske sezone Slovenske filharmonije<\/em> (SF) je za\u010del koncert v okviru modrega abonmaja, ki je obljubljal glasbo Respighija<\/em>, Tomasija<\/em> in Rimski-Korsakova<\/em>. Dirigiral naj bi Ivan Repu\u0161i\u0107<\/em>, ki pa je moral svoj nastop zaradi bolezni \u017eal odpovedati; nadomestil ga je Aleksandar Markovi\u0107<\/em>, nekoliko pa se je spremenil tudi program \u2013 namesto napovedanih Respighijevih Pti\u010dev<\/em> smo sli\u0161ali Rimske vodnjake<\/em>, prav tako zelo priljubljeno skladateljevo simfoni\u010dno pesnitev.<\/span><\/p>\n

In z Respighijevo glasbo se je koncert tudi za\u010del. Delo, katerega transparentna orkestracija (predvsem v prvem in zadnjem stavku) od izvajalcev terja veliko mero zbranosti in prednje postavlja zahtevno nalogo karseda tenko\u010dutne izvedbe partov, je s sugestivnim pristopom dodatno oplemenitil \u0161e Markovi\u0107 ter posamezni solisti \u2013 pihalci orkestra. SF se sicer ni odlo\u010dila, da bi zasedbi orkestra dodali \u0161e orgle, ki so v partituri zapisane kot opcija, vendar ta odsotnost ni vplivala na izvedbeno kakovost in vtis. V spomin sta se zapisala predvsem izvedbi veli\u010dastnega 3. stavka (Vodnjak Trevi opoldne<\/em>), idealna vizija “Neptunove ko\u010dije, ki jo vle\u010dejo morski konji\u010dki, sledi pa ji sprevod siren in tritonov” in v katerem slavnostni odmevi trobil spominjajo na zadnji stavek Rimskih pinij<\/em> istega skladatelja, ter zares ob\u010duteno izvedeni zadnji stavek (Vodnjak v Vili Medici ob son\u010dnem zahodu<\/em>), kjer ob prav\u0161nji poustvarjalni interpretaciji skupaj s soncem ob spremljavi pti\u010djega petja in ve\u010dernega odzvanjanja zvonov ne\u0161tetih rimskih cerkva za obzorje v morendu<\/em> spokojno potone tudi glasba.<\/span><\/p>\n

Ameri\u0161ki trobentar Allen Vizzutti<\/em> si je za svoj solisti\u010dni nastop izbral koncert za trobento Henrija Tomasija<\/em>, ki je sicer stalnica repertoarja, a vendarle nekoliko redkeje izvajan, kot npr. Haydnov<\/em> koncert. Klasi\u010dna trostav\u010dna (hitro-po\u010dasi-hitro) skladba je napisana zelo poslu\u0161ljivo, od solista pa seveda zahteva veliko mero spretnosti in virtuoznega igranja. Izvrstni Vizzutti je s koncertom opravil takoreko\u010d z levo roko, tudi s kadenco prvega in bravuroznim finalom zadnjega stavka. Njegov ton, ki ga je resni\u010dno u\u017eitek poslu\u0161ati, je kristalno \u010dist in posebej topel v ni\u017ejih legah, kar \u0161e dodatno obogati uporaba razli\u010dnih du\u0161ilcev. Trobentar je imel ob\u010dasno te\u017eavo ali dve z nastavkom tona, sicer pa je svoj part odigral brezhibno. S \u0161aljivim dodatkom (za izvedbo katerega je zamenjal trobento!) je v dobro voljo spravil celoten avditorij, nasme\u0161ek pa se je na obraz prikradel celo praviloma resnobnemu timpanistu Darku Gorencu<\/em> in ve\u010dini preostalih glasbenikov.<\/span><\/p>\n

Koncertni ve\u010der je sklenila izvedba znamenite simfoni\u010dne suite \u0160eherezada<\/em>, op. 35 Rimski-Korsakova. V priljubljeni \u0161tiristav\u010dni skladbi je bil solist tokratni koncertni mojster orkestra Janez Podlesek<\/em>, ob \u010demer sem se spomnil na izjemno izvedbo istega dela, ki jo je Podlesek leta 2004 odigral za svoj inavguracijski koncert. \u017de tedaj je bilo jasno, da je na ugledni stol koncertnega mojstra na\u0161ega filharmoni\u010dnega orkestra sedel pravi \u010dlovek; na tokratnem koncertu \u2013 8 let pozneje \u2013 se je to le \u0161e potrdilo; Podlesek je solisti\u010dne vlo\u017eke v skladu z glasbenim karakterjem igral zdaj liri\u010dno, zdaj ognjevito, vselej pa bogato muzikalno in z izbru\u0161eno interpretacijo. <\/span><\/p>\n

Kljub menjavi dirigenta je skladba k sre\u010di ostala na programu koncerta; morda je zanimivo naklju\u010dje, da je Markovi\u0107 dirigiranje na Dunaju \u0161tudiral v razredu prof. Leopolda Hagerja<\/em>; prav on je bil tisti, ki je pred 8 leti vodil prej omenjeni koncert z orkestrom SF in s Podleskom, pa tudi sicer je dober znanec in bolj ali manj reden gost na\u0161ih filharmonikov. Markovi\u0107 je v glasbenike tokrat nedvomno prelival svoj ognjeviti temperament in prekipevajo\u010do energijo, ki se je mestoma uveljavljala v rubatiranih frazah, polnih bogatega fraziranja, mestoma pa tudi v preve\u010d eksponiranih trobilih, ki so ob\u010dasno preglasila in zasen\u010dila ostale sekcije; na uravnote\u017eenosti bi se nedvomno dalo \u0161e kaj narediti. Poleg tega dobivam vtis, da se mlaj\u0161im generacijam dirigentov ves \u010das “nekam mudi”; Markovi\u0107 je za prvi stavek, ki z uporabo mojstrske orkestracije tako slikovito ponazarja valovanje morja in zibanje ladje na njem, za moj okus izbral nekoliko prehiter tempo, podobno ob\u010dasno tudi v zadnjem stavku. Glasbe seveda ni potrebno pretirano razvle\u010di (kar se sicer dogaja redkeje), ni pa je treba tudi nikamor “priganjati”.<\/span><\/p>\n

Veseli in ponosni smo lahko, da se SF v vrstah orkestra lahko pona\u0161a s tako izvrstnimi solisti, ki oplemenitijo vsako skladbo, v kateri imajo prilo\u017enost solisti\u010dnega nastopa. V mislih imam predvsem Ale\u0161a Kacjana<\/em> (flavta), Mateja \u0160arca<\/em> (oboa) in Paola Calligarisa<\/em> (fagot) \u2013 odli\u010dni glasbeniki, ki so se na tokratnem koncertu resni\u010dno izkazali in pomembno prispevali k izvedbeni kakovosti in vtisu. V zadnjem stavku se je izkazala tolkalska sekcija, ki je svoje delo kljub zahtevnosti opravila precizno in ritmi\u010dno brezhibno; poseben u\u017eitek je bil opazovati in poslu\u0161ati mojstra \u010dinel Francija Krevha<\/em> in Barbaro Kresnik<\/em> na malem bobnu. Skladatelj je mogo\u010dnemu udarcu na gong, s katerim na vrhuncu zadnjega stavka potone Sinbadova ladja, zelo spretno predpisal zgolj dinamiko enojnega forte<\/em> in tako marsikaterega tolkalca postavil pred velik izziv (glede na vse ostalo, kar se v tem trenunku dogaja v partituri); Jo\u017ee Bogolin<\/em> je tokrat z njim opravil brez te\u017eav.<\/span><\/p>\n

SF je tokrat opisne naslove posameznih stavkov (I. Morje in Sinbadova ladja, II. Pripoved o princu Kalendarju …<\/em>) v koncertnem listu “skrila” v komentar \u2013 morda neobi\u010dajna, a glede na skladateljevo odlo\u010ditev, da te naslove naposled umakne iz partiture, kar tehtna odlo\u010ditev. Spremenila se je tudi oblika koncertnega lista, saj se je SF od prijetne knji\u017eice, v kateri so bile obi\u010dajno natisnjene tudi slike prvih strani partitur izvajanih skladb, ponovno vrnila k obi\u010dajni zlo\u017eenki. Ni\u010d tragi\u010dnega, vseeno pa mislim, da je \u017ee skrajni \u010das, da se tudi pri nas (velja za vse orkestre!) za\u010dne upo\u0161tevati koristna, informativna in uveljavljena praksa navajanja \u010dlanov zasedbe orkestra (ta se od koncerta do koncerta spreminja) v koncertnem listu; angle\u0161ki glasbenik in dirigent Christopher Adey<\/em> v svoji monografiji Orchestral Performance \u2013 A Guide for Conductors and Players<\/em> navaja, da mora biti seznam \u010dlanov orkestra vedno<\/em> vklju\u010den v koncertnem listu. Tudi glasbeniki si zaslu\u017eijo ve\u010d od “anonimnosti” svojih glasbil in polo\u017eaja na odru.<\/span><\/p>\n

\u0160eherezade<\/em> nikakor ne gre podcenjevati (kot se to v\u010dasih dogaja), \u010deprav je priljubljena, dobro znana in pogosto izvajana stalnica koncertnega repertoarja. Tokratna izvedba SF \u2013 pravzaprav celoten koncert \u2013 je poslu\u0161alcem podarila izjemno koncertno do\u017eivetje, ki se ga bomo \u0161e lep \u010das spominjali z veseljem in ob\u010dudovanjem.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Od rimske Fontane di Trevi do \u0160eherezadinih pravlji\u010dnih pripovedi iz Tiso\u010d in ene no\u010di.<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":3784,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5],"tags":[],"class_list":["post-3783","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3783","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3783"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3783\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5985,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3783\/revisions\/5985"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3784"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3783"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3783"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3783"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}