{"id":3860,"date":"2012-03-30T17:39:30","date_gmt":"2012-03-30T15:39:30","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=3860"},"modified":"2013-02-12T11:09:25","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:25","slug":"koncert-orkester-slovenske-filharmonije-slovenski-komorni-zbor-in-zenski-komorni-zbor-carnice-sir-neville-marriner-dirigent-gallusova-dvorana-cankarjevega-doma-8-in-9-marec-2012","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=3860","title":{"rendered":"KONCERT: Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in \u017denski komorni zbor \u010carniCe \/ sir Neville Marriner, dirigent \u2013 Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 8. in 9. marec 2012"},"content":{"rendered":"<p align=\"JUSTIFY\"><em style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Slavni angle\u0161ki dirigent je navdu\u0161il s Haydnom, Webernom in Holstom.<\/em><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\">\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Na na\u0161ih koncertnih odrih smo pred kratkim &#8220;odkljukali&#8221; \u0161e eno veliko imo \u2013 v Slovenijo je na povabilo Slovenske filharmonije (SF) vendarle pripotoval znameniti angle\u0161ki dirigent <em>sir Neville Marriner<\/em>, sicer znan predvsem kot ustanovitelj, dirigent in dosmrtni predsednik izvrstnega londonskega komornega orkestra <em>Academy of St Martin in the Fields<\/em> in v okviru te zasedbe kot velik specialist za Mozartovo glasbo. Tokrat je koncert za\u010dela ena bolj priljubljenih <em>Haydnovih<\/em> simfonij, \u0161t. 59 v A-duru, naslovljena tudi &#8220;<em>Ogenj<\/em>&#8220;. Visoka zaporedna \u0161tevilka simfonije je zavajajo\u010da, saj gre za relativno zgodnje delo, nastalo v skladateljevih 30. letih.<\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\">\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Od tod verjetno tudi &#8220;ognjevitost&#8221; glasbe te simfonije, katere prvi stavek &#8220;nepripravljenega&#8221; poslu\u0161alca preseneti npr. podobno, kot prvi stavek Beethovnove sedme, poleg tega pomislite, koliko simfonij poznate, ki jih uvede stavek z oznako presto? Marriner je omenjeno &#8220;eksotiko&#8221; obrnil popolnoma v svoj prid in smelo izrabljal posebnosti in mo\u017enosti, ki jih nudi partitura, za\u010den\u0161i s spremenljivim karakterjem prvega stavka, ki se po uvodni razbohotenosti popolnoma umiri. Skupna igra orkestra je tu \u0161e nihala mimo posameznih nedoslednosti, a se je popravila z zglednim sodelovanjem godal in \u010dembala v drugem stavku. Eleganco menueta in tria, standardnega tretjega stavka klasi\u010dne \u0161tiristav\u010dne simfonije, terja \u017ee sama glasbena oblika; Marriner ji je z bogatim fraziranjem, ki ga je izvabljal iz godalne sekcije, dodal \u0161e svoj \u017elathen pe\u010dat. Nekoliko grenak priokus sta v sklepnem allegru zadnjega stavka pustila solista z rogovoma, ki svoji nalogi zdaj intonan\u010dno, zdaj tehni\u010dno nista bila povsem kos. Vsekakor pa smo pod Marrinerjem poslu\u0161ali Haydna, kot ga pri nas lahko sli\u0161imo le redko \u2013 neobremenjenega in spro\u0161\u010dujo\u010dega, a vseeno preciznega na pravih mestih in v pravi meri.<\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\">\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><em>V poletnem vetru<\/em>, idila za veliki orkester avstrijskega skladatelja <em>Antona Weberna<\/em> je kljub dokaj fragmentirani kompoziciji mnogih mimobe\u017ee\u010dih kratkih motivov \u2013 z izjemo nekoliko dalj\u0161ega, ponavljajo\u010dega se 11-tonskega motiva \u2013 izzvenela povsem kohezivno in zelo razgibano. Ta zares idili\u010dna skladba na trenutke gotovo prikli\u010de v spomin barvito orkestracijo in zvo\u010dno barvanje iz <em>Straussovih<\/em> poznoromanti\u010dnih programskih del, te\u017eje pa bi vlekel paralele z Mahlerjem, ki jih je omenjal komentar v koncertnem listu. Izvedbo sta s solisti\u010dnimi vlo\u017eki oplemenitila vselej izvrstni flavtist <em>Matej Grahek<\/em> \u2013 kak\u0161no veselje je poslu\u0161ati njegov bogati, topli ton! \u2013 in koncertni mojster <em>Miran Kolbl<\/em>. Po svoje zanimivo je, da je Webern kot 21-letni mladeni\u010d skladbo napisal na koncu poletja l. 1904, ki je bilo zadnje, preden je spoznal in postal \u0161tudent <em>Arnolda Schoenberga<\/em>; \u010de bi jo pozneje, bi bile pre\u0161ernost, spro\u0161\u010denost in razposajenost, ki prepletajo skladbo in ki so jih uspe\u0161no utele\u0161ali tudi na\u0161i filharmoniki, morda manj izrazite.<\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\">\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><em>Holstovi Planeti<\/em> so po pravici ena najpogosteje izvajanih in snemanih simfoni\u010dnih mojstrovin 20. in 21. stoletja; pri nas jih je mogo\u010de v celoti sli\u0161ati vsakih 5\u20136 let (nazadnje l. 2006 prav tako SF in <em>George Pehlivanian<\/em>). V dobrem letu smo tako v obeh abonmajih SF lahko sli\u0161ali \u017ee kar nekaj biserov programske glasbe \u2013 po Straussovi <em>Alpski simfoniji<\/em>, <em>Respighijevih Rimskih vodnjakih<\/em> in <em>\u0160eherezadi Rimski-Korsakova<\/em> zdaj \u0161e Planete. Gre tudi za eno od skladb, ki predstavljajo in budijo angle\u0161ki nacionalni ponos (\u010de ne druga\u010de, z britansko domoljubno <em>I Vow to Thee, My Country<\/em>, napisano na glasbo \u010detrtega stavka Planetov) in \u010deprav so Holsta Planeti s svojim neslutenim uspehom dolga leta spravljali v slabo voljo, saj je bil umirjen \u010dlovek, nevajen mno\u017ei\u010dne pozornosti, to seveda nikoli ni bira ovira za ne\u0161tete izvedbe in priredbe tega privla\u010dnega dela. Zato me je toliko bolj zanimalo, kako bo Planete interpretiral eden najve\u010djih (angle\u0161kih) dirigentov na\u0161ega \u010dasa.<\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\">\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Ob poslu\u0161anju <em>Marsa<\/em> je hitro postalo jasno, zakaj je stavek s svojo neizprosno brutalnostjo, ki je bila pred nastankom Planetov v tak\u0161ni obliki v angle\u0161ki glasbi popolnoma neznana, pretresel marsikaterega zgodnjega poslu\u0161alca. \u010ceprav je Marriner k hitrosti allegra pristopil nekoliko preve\u010d radikalno, so se ob razbesnjenem orkestru in grmenju orgel dvigovali lasje. Zakaj solo roga v <em>Veneri<\/em> ni igrala prva hornistka SF <em>Aurelie Roussel<\/em>, mi ni jasno, kajti s partom bi gotovo opravila bolje od meni neznanega gostujo\u010dega glasbenika. Tudi pretirani glissandi v violinskih solih (Kolbl) niso potrebni, \u010de niso napisani. V <em>Merkurju<\/em> je ob solidni izvedbi zahtevna in precizna skupna igra, ki jo zahteva transparentna in lahkotna orkestracija stavka ob\u010dasno ponovno predstavljala te\u017eave predvsem pihalni sekciji, iz smeri \u010deleste pa je prihajalo nekak\u0161no topotanje, ki si ga nisem znal razlo\u017eiti (pokvarjen pedal?). <em>Jupiter<\/em> je zazvenel radostno kot scherzo iz kak\u0161ne Beethovnove simfonije; osrednji andante maestoso je Marriner v \u010dudovitem trenutku ve\u010dera povzdignil do himni\u010dnih razse\u017enosti, da bi \u010dlovek kar poslu\u0161al in poslu\u0161al!<\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\">\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Tudi <em>Saturna<\/em> (Holstov najljub\u0161i stavek suite) je glede na naravo glasbene zna\u010dajskosti zaznamoval pre\u017eivahen tempo, ki vselej (dogaja se namre\u010d pogosto) nekoliko ubije idejo <em>prina\u0161alca starosti<\/em>, vendar se je starost po zlove\u0161\u010dem vrhuncu proti koncu stavka prelevila v idejo obdobja \u017eivljenja, ki je lahko tudi lepo. Ob glasbi porogljivega <em>Urana<\/em>, stavka, ki je navidez morda strog in resnoben, v resnici pa posmehljiv in razbrzdano veselja\u0161ki, je v ble\u0161\u010de\u010dih glasbenih motivih orkester zasijal v polnem sijaju, \u017eal pa sem tudi tokrat (Planete sem v Gallusovi dvorani sli\u0161al gotovo peti\u010d) zelo slabo sli\u0161al glissando orgel \u2013 pisan po polnem obsegu v dinamiki <em>ffff<\/em>! Tihi, oddaljeni in misti\u010dni <em>Neptun<\/em> je z eteri\u010dno vokalizo \u017eenskega zbora (ki se je zelo uspe\u0161no spopadel s kompleksnim problemom intonacije) \u010dudovito sklenil koncertni ve\u010der, le od kon\u010dnega zamiranja odmevov zbora, s \u010dimer naj bi se glasba izgubljala v brezdanjih globinah vesolja, bi pri\u010dakoval ve\u010d od nekajkratne repeticije in zaklju\u010dka v pianissimu (namesto <em>al niente<\/em> descrescenda).<\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\">\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Sir Neville Marriner je z na\u0161imi filharmoniki vzpostavil pristen in konstruktiven odnos, od katerega smo v kon\u010dni fazi seveda najve\u010d odnesli poslu\u0161alci; na koncu (a nikakor najmanj pomembno!) pa\u010d ne morem mimo izjemne energije, ki se je kljub dirigentovim \u010dastitiljivim 88 letom zdela neiz\u010drpna in fascinantno ognjevita in je \u017eal ne premore marsikateri njegov desetletja mlaj\u0161i kolega! To je opazila tudi publika, ki je z navdu\u0161enimi aplavzi maestra mnogokrat priklicala na oder. \u010ceprav mo\u017enosti za to verjetno niso velike, pa bi si Marrinerjevega ponovnega obiska pri nas \u017eeleli v karseda bli\u017enji prihodnosti.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Slavni angle\u0161ki dirigent je navdu\u0161il s Haydnom, Webernom in Holstom.<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":3861,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-3860","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3860","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3860"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3860\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5981,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3860\/revisions\/5981"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3861"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3860"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3860"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3860"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}