{"id":4025,"date":"2012-04-13T19:34:33","date_gmt":"2012-04-13T17:34:33","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4025"},"modified":"2013-02-12T11:09:25","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:25","slug":"plosca-jeffrey-lee-pierce-sessions-project-the-journey-is-long-glitterhouse-2012","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4025","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: Jeffrey Lee Pierce Sessions Project &#8211; The Journey Is Long (Glitterhouse, 2012)"},"content":{"rendered":"<p><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=4026\" rel=\"attachment wp-att-4026\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-4026\" title=\"CD JLP Sessions Journey\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2012\/04\/CD-JLP-Sessions-Journey.jpg\" alt=\"\" width=\"400\" height=\"360\" \/><\/a><\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Potovanje \u0161e traja, \u010deprav je Jeffrey Lee Pierce mnogo prezgodaj izstopil iz skrivnostnega vlaka. Je eden tistih, ki nikoli ni po\u017eel \u0161ir\u0161ega priznanja, a tistim, ki s(m)o ga cenili za \u010dasa \u017eivljenja, je pustil neizbrisen pe\u010dat. Ostal je sinonim za &#8216;slo po \u017eivljenju&#8217;, nemiren in stalno raziskujo\u010d, izjemno na\u010ditan, a tudi problemati\u010den zna\u010daj. Stalno iskanje ga je gnalo po svetu, ni se ustalil ne v Kaliforniji, ne v New Yorku, v Londonu, na Japonskem&#8230; Skupina The Gun Club, ki jo je vodil, je po njegovi zaslugi stalno menjala \u010dlanstvo in zalo\u017ebe, vmes je nastopal in snemal solisti\u010dno ali v manj\u0161ih, ad hoc zasedbah. V zadnjih letih se je ujel s kitaristom <em>Cypressom Grovom<\/em>, na prenosni kasetofon sta posnela vrsto osnutkov, ki se zaradi nenadnega poslab\u0161anega zdravstvenega stanja Jeffreya Leeja Piercea niso izoblikovali v kon\u010dane pesmi. Vsaj takrat ne&#8230;<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Ko je Cypress mnogo kasneje pospravljal po podstre\u0161ju, je naletel na kaseto, na kateri je pisalo <em>JLP Songs<\/em>. Na njej so bili tisti osnutki, ki kot taki, niso bili primerni za objavo. Pa vendarle jih je bilo \u0161koda zavre\u010di. Ideja je bila rahlo nora, ampak se je hitro prijela in raz\u0161irila. Te in \u0161e nekatere druge osnutke naj bi v kon\u010dane pesmi razvili Jeffreyjevi glasbeni kolegi, somi\u0161ljeniki, ljubitelji. Tako je leta 2009 iz\u0161el album <em>We Are Only Riders <\/em>in pred nekaj tedni \u0161e nadaljevanje <em>The Journey Is Long<\/em>, oba je podpisala dru\u0161\u010dina s skupnim imenom The Jeffrey Lee Pierce Sessions Project. Spisek sodelujo\u010dih v projektu sestavljajo ve\u010dinoma veterani, Jeffreyevi sopotniki iz osemdesetih in devetdesetih let. Verjetno je glavni magnet kar Nick Cave, pripada mu uvodna pesem <em>City In Pain<\/em>, ki je niso dokon\u010dali The Gun Club leta 1992, torej bi sodila na njihov album <em>Lucky Jim<\/em>. Ker je osnutek izvirnika posnet v studiu, je bilo mogo\u010de uporabiti Jeffreyevo igranje kitare, petje Nicka Cavea pa zagotovo pesmi ne dela nobene \u0161kode. Tudi <em>Hugo Race<\/em> je podobno boemski popotnik in je zlahka zajel duha pesmi <em>I&#8217;m Going Upstairs,<\/em> odigral jo je v slogu a la Ramblin&#8217; Jeffrey Lee Pierce, medtem ko je <em>Steve Wynn<\/em> pesem <em>From Death To Texas<\/em> speljal v rockovsko polje. Izjema na albumu sta dve izvedbi znane pesmi iz repertoarja The Gun Club, <em>The Breaking Hands<\/em> najprej pojeta <em>Mark Lanegan<\/em> in <em>Isobel Campbell<\/em>, kasneje \u0161e Nick Cave in <em>Deborah Harry<\/em>. Morda se zdi komu prisotnost pevke skupine Blondie nenavadna, ampak Jeffrey je bil velik ljubitelj \u017ee konec 70-ih let, bil je celo predsednik fan cluba. Kasneje je njihov kitarist Chris Stein re\u0161il kariero The Gun Club, ko je produciral album <em>Miami<\/em> in naslednjega, <em>Las Vegas Story<\/em>, zalo\u017eil pri lastni gramofonski hi\u0161i Animal Records. Skratka, tudi v priredbah <em>The Breaking Hands<\/em> so ohranili igranje Jeffreya Leeja Piercea, mo\u0161ko-\u017eenski duet pa sporo\u010dilo prinese kve\u010djemu bli\u017ee bistvu. \u0160e eno na\u010delo vsega projekta je skupaj zbrati glasbenike, ki morda doslej sploh \u0161e niso sodelovali. Tako se je <em>Warren Ellis<\/em> pridru\u017eil <em>Bertrandu Cantatu<\/em> (Noir Desir), po dalj\u0161em \u010dasu sta skupaj spet snemala <em>Thalia Zedek <\/em>in <em>Chris Brokaw<\/em> (nekdaj Come), <em>Lydia Lunch<\/em> poje z <em>Barryjem Adamsonom<\/em>, zraven spet gode Warren, <em>Mick Harvey<\/em> se kot Zelig pojavlja v razli\u010dnih zasedbah itn. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Razumljivo je, da so tile izvajalci v precepu; po eni strani se je na nek na\u010din potrebno podrediti izvirniku, ohraniti njihov zna\u010daj, po drugi strani pa so ti izvajalci tudi sami mo\u010dne avtorske osebnosti, ki \u017eelijo pustiti svoj pe\u010dat. Med nami, niso vse priredbe zadele duha Jeffreya Leeja Piercea. Skupina <em>Vertical Smile<\/em> pod vodstvom basista Youtha (Killing Joke) je zvok nastavila na pretirano agresivno stran, medtem ko so <em>Astro-Unicon<\/em> (pre)sladko sentimentalni. Zdi se, da so najbolje zadeli bistvo tisti, ki so Jeffreya spremljali od blizu, tisti, ki so poznali izvore njegove bole\u010dine in ob\u010dudovali neustavljiv zanos. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Ob koncu si poslu\u0161alec ne more kaj, da ne bi pomislil, kako bi te pesmi zvenele v izvedbi dobre zasedbe The Gun Club (hm, je bila katera slaba?). Realno pa smo dobili ve\u010d, kot bi smeli pri\u010dakovati; ve\u010dina t.i. tribute albumov se obe\u0161a na izbor uspe\u0161nic in izvajalce nedorasle nalogi. Jeffrey, kjerkoli \u017ee je zadnjih 16 let, je lahko ponosen na dva albuma priredb. In naj pri\u0161epnem, v pripravi je \u0161e tretji.<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Recenzija plo\u0161\u010de&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":4027,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-4025","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4025","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4025"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4025\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5976,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4025\/revisions\/5976"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4027"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4025"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4025"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4025"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}