{"id":4171,"date":"2012-05-08T10:36:45","date_gmt":"2012-05-08T08:36:45","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4171"},"modified":"2013-02-12T11:09:11","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:11","slug":"tindersticks","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4171","title":{"rendered":"Tindersticks"},"content":{"rendered":"

Pogovor z Davidom Boulterjem pred koncertom Tindersticks.<\/p>\n

\"\"<\/a>
David Boulter<\/figcaption><\/figure>\n


\n<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Obi\u010dajno je za sve\u017e zagon potrebna neka zunanja sila, nekaj, kar zbudi in premakne \u010dute. \u0160e posebej, \u010de govorimo ob\u010dutljivih umetni\u0161kih du\u0161ah, ki hitro zaznavajo zunanje dra\u017eljaje in jih prevajajo skozi svoje izrazno polje. Dokler so Stuart Staples<\/em>, David Boulter<\/em> in Dickon Hitchcliff<\/em> delovali v Nottinghamu, se kot skupina Asphalt Ribbons<\/em> niso kaj prida izkazali. Prelom se je zgodil leta 1992 z dru\u017enim odhodom v Londonom, s priklju\u010ditvijo \u0161e treh podobnih misle\u010dih glasbenikov in s spremembo imena \u2013 nastali so Tindersticks. Morda ravno zato, ker niso iz\u0161li iz sredi\u0161\u010da glasbenega dogajanja na Otoku, je bil njihov zvok svetlobna leta oddaljen od tedaj trendovskega brit-popa. Ali katerekoli druge modne sapice. Prej bi jim na\u0161li primerjavo s starimi in preverjenimi trubadurji, od elegantno prefriganega Leonarda Cohena, preko sodobnega \u201ecroonerja\u201c Scotta Walkerja do pohuj\u0161ljivega Leeja Hazlewooda. \u010ce njihovo ponotranjeno pripoved ovijemo z okusno me\u0161anico salonskega jazza, s pridihom filmske kulise, smo blizu. Kot nam bodo pri\u0161li ponovno blizu s koncertnim nastopom, 15.maja Tindersticks nastopijo v dvorani Kina \u0160i\u0161ke.<\/p>\n

Glavni povod bo predstavitev aktualnega albuma The Something Rain<\/em>, ki je zabele\u017eil enotne pozitivne odzive. Zagotovo ne bodo manjkale starej\u0161e skladbe, konec koncev se Tindersticks bistveno ne spreminjajo. Ozna\u010duje jih zamolkel bariton Stuarta Staplesa, pa tudi brez njega, v instrumentalni podobi, Tindersticks nedvomno prepoznamo med stotimi drugih skupin. Za koga \u0161e lahko trdimo kaj podobnega?<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

O tem in onem, o plo\u0161\u010di in stanju v skupini nasploh, sem povpra\u0161al klaviaturista Davida Boulterja. Zakaj bi bil vedno na udaru Stuart Staples? Resda je kot pevec v ospredju, a tudi ostali prispevajo dobr\u0161en dele\u017e prepoznavnosti in avtorstva. Prav David Boulter je prispeval na primer uvodno skladbo v album The Something Rain<\/em>, dobrih 9 minut trajajo\u010do pripoved Chocolate<\/em>. Na spletu preberemo, da je to pravzaprav nadaljevanje njegove pripovedi My Sister<\/em>, ki so jo Tindersticks objavili daljnega leta 1995 na svojem drugem, nenaslovljenem albumu. Je bilo vse skupaj na\u010drtno? \u201eDa in ne. Ne, niti ne. Ampak obe sem napisal jaz. In \u010dutil sem to odrinjenost, ki jo \u010duti fant v My Sister, ko pripoveduje zgodbo o njej. Obe pesmi preveva ob\u010dutek izgube. Ali ob\u010dutek odrinjenosti.\u201c <\/em>Vsekakor pa je pripoved zavita v instrumentalne vinjete, kakor so jih Tindersticks \u017ee znali prispevati za potrebe filmov francoske re\u017eiserke Claire Denis. Lani je zalo\u017eba Constellation zbrala vso to glasbo na petih CD plo\u0161\u010dah z naslovom The Claire Denis Film Scores 1996-2009 <\/em>in Tindersticks so izbor tega celo predstavili v \u017eivo. \u201eAlbum The Something Rain smo \u017ee napol kon\u010dali, ko smo imeli te \u017eive nastope ob filmih, tako da je to verjetno nekako vplivalo. Ti \u201efilmski\u201c nastopi so nam bili v veliko veselje. Naredili so nas mo\u010dnej\u0161e in verjetno smo s tem dobili nov zagon za nadaljevanje dela na albumu.<\/em>\u201c Ni pa vedno bilo tako. Ko so leta 2004 napovedali odmor, bi ta lahko pomenil tudi definitivni konec delovanja skupine. Vsake toliko je potreben razmislek, kako in \u010de sploh naprej… \u201ePo plo\u0161\u010di Curtains, na\u0161em tretjemu albumu, se je na\u0161 polo\u017eaj po\u010dasi slab\u0161al. Morali bi se ustaviti po plo\u0161\u010di Simple Pleasure, a nismo imeli tega poguma Te\u017eko se je ustaviti, \u010de je \u0161e vedno prisotno toliko ljubezni in prijateljstva. \u0160e vedno smo do\u017eivljali dobre trenutke in imeli dobre pesmi. Mogo\u010de smo le izgubili tisto magijo. Mogo\u010de smo jo sedaj spet na\u0161li?\u201c <\/em>In res, po dveh solisti\u010dnih plo\u0161\u010dah Stuarta Staplesa so se Tindersticks spet na\u0161li skupaj, le da so ostali le trije izvirni \u010dlani, pri\u0161li so novi. Je to lahko razlog za preporod? \u201eSmo sre\u010dna skupina. To je po\u017eivljajo\u010de samo na sebi. \u0160e vedno zaiskri, ko se zave\u0161, da dela\u0161 nekaj posebnega. V studiu, doma. Na odru ali na vaji. Zato \u0161e vedno delujemo.<\/em>\u201c<\/p>\n

Dodatni namig, da bi lahko bil tisti odmor kar definitiven, je bila selitev Stuarta Staplesa v Francijo. Ja, tako dale\u010d pripelje zanimanje za francosko literaturo in film. A razdalje danes niso ve\u010d ovira. \u201e<\/p>\n

Jaz \u017eivim v Pragi, Neil je v Belgiji, Earl je berlin\u010dan, le Dan in Terry \u017eivita v Angliji. Seveda je vedno najbolje, \u010de vsi sedimo v isti sobi. Internet je odli\u010den za izmenjavo, ampak vse skupaj zares deluje le, \u010de igramo skupaj. V tem je ves smisel igranja v skupini. Obi\u010dajno se dobimo enkrat na mesec ali na mesec in pol<\/em>\u201c, odgovarja David na vpra\u0161anje, kako sploh funkcionira takole razpr\u0161ena skupina.<\/p>\n

Celosten vtis po poslu\u0161anju albuma The Something Rain je, da prevladujejo klaviature, ki jih ve\u010dinoma prispeva David Boulter, manj je kitar in seveda manjka violina Dickona Hinchcliffa. \u201eZdi se mi, da smo na novi plo\u0161\u010di na\u0161li dobro ravnote\u017eje prispevkov vseh \u010dlanov skupine. Jaz, na primer, sploh ne igram vseh klaviatur. V pesmi Come Inside klaviature igra Dan, dodal sem le zvonove. Kar me spomni na stare Tindersticks. Moram priznati, da je odhod violinista Dickona pustil veliko luknjo v na\u0161em zvoku in nova plo\u0161\u010da je prva, kjer ga ne pogre\u0161am.<\/em>\u201c Ve\u010dji naslon na zvok klaviatur, povrhu se ble\u0161\u010di nekak\u0161en elektronski sij, lahko zavede na misel, da je to korak v elektronsko prihodnost. \u201eNe, prej korak v preteklost<\/em>\u201c, mi oporeka David. \u201eRekel bi, nekje od marca 1978 do marca 1980, ampak samo podzavestno.<\/em>\u201c<\/p>\n

No, \u0161e vedno je to kasneje, kot ve\u010dina glasbenih vplivov, ki jih ve\u017eemo na Tindersticks. Meje njihove senzibilnosti so najbolj razvidne skozi \u0161tevilne priredbe, ki so jih v prvem obdobju posejali predvsem po singih, in segajo od Johna Barryja, Townsa Van Zandta, Four Tops, Otisa Reddinga do najbolj modernih od vseh, Pavement. V nadaljevanju se manj opirajo na priredbe; potrebno je biti \u017ee malce ljubitelja, da bi posegli po vinilni razli\u010dici singla Black Smoke in na hrbtni strani na\u0161li pesem Just Drifting<\/em> \u0161e enega prevratnika \u2013 Genesisa P-Orridgea iz Psychic TV. \u201ePravzaprav smo tokrat posneli \u0161e eno priredbo, ampak je nismo uvrstili na plo\u0161\u010do. Mogo\u010de bi morali posneti kar cel album priredb?<\/em>\u201c O\u010ditno za to ni poglavitnega razloga, namre\u010d upad avtorske mo\u010di. Tudi po dvajsetih letih Tindersticks uspevajo objavljati redni album na dve leti, vmes so na turnejah in skladajo filmsko glasbo. Nekaj tega prinese tudi v nebo vpijo\u010da kriza glasbene industrije, s katero se spopadajo prakti\u010dno vsi. \u201eNajve\u010djo izgubo imajo glasbene zalo\u017ebe, ki imajo \u0161e vedno najve\u010djo mo\u010d. Seveda je te\u017eje, kot je bilo. Delamo ve\u010d in manj zaslu\u017eimo. Upam, da bo ta plo\u0161\u010da kaj spremenila, \u010deprav nam na dolgi rok vse skupaj ne gre na roko.<\/em>\u201c Na tem terenu so Tindersticks ob\u010dutljivi, takoj so na primer ustanovili lastno glasbeno zalo\u017ebo Tippy Toe, kasneje \u0161e Lucky Dog<\/em>, preko katere se pogajajo z zalo\u017ebami na drugih koncih sveta. Nazadnje so za ameri\u0161ki trg podpisali pogodbo z kanadsko zalo\u017ebo Constellation, znano ne le po objavljeni glasbi, ampak po pregovornem zanesenja\u0161tvu. \u201eRes, ni drugega razloga. Prej\u0161nje zalo\u017ebe se niso kaj prida brigale za nas in to je bilo dokaj frustrirajo\u010de.<\/em>\u201c<\/p>\n

\"\"<\/a>
Tindersticks (2012), foto: Christophe Agou<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Mogo\u010de se zanje res pi\u0161ejo bolj\u0161i \u010dasi, vsaj kar se ti\u010de prodaje nosilcev zvoka. Medtem ko CD plo\u0161\u010de po\u010dasi odhajajo, se v ospredje vra\u010dajo vinili. Ki so kot izumljeni za poslu\u0161anje glasbe skupine Tindersticks. Zahtevajo pozornost, in merijo na brez\u010dasnost izraza. Medtem ko bo ve\u010dina dana\u0161nje glasbe kmalu potonila v zaslu\u017eeno pozabo, bodo Tindersticks pre\u017eiveli. Ampak, ali je bilo tako tudi mi\u0161ljeno? \u201eVerjetno, ampak nisem si mislil, da bom tako dolgo \u017eivel! Iskreno, razmi\u0161ljal sem, da bomo do sedaj \u017ee vsi milijonarji in \u017eiveli razko\u0161no rock’n’roll \u017eivljenje. Ali pasli ovce…\u201c <\/em>Njihova podoba koga zavede. Odeti v natan\u010dno ukrojene obleke napeljujejo na artisti\u010dno vzvi\u0161enost, a bolj podroben vpogled v besedila poka\u017ee veliko naklonjenost osamelega posameznika, ki se na eni strani rad prepu\u0161\u010da urbanemu vrve\u017eu, a nazadnje najde uteho v doma\u010dem koti\u010dku. Razkol med \u017eeljo po \u0161ir\u0161emu sprejetju in odmikom v doma\u010di okoli\u0161 re\u0161uje z angle\u0161kim \u010drnim humorjem, ki je nekako skrit med vrstice, kot se tudi njihova dramaturgija glasbe in besede le redko sprosti v rock’n’roll ekstazi. Ta zadr\u017eek v izrazu \u0161e stopnjuje ob\u010dutek nelagodja in Tindersticks se tu gibljejo po tanki \u010drti; tako, ‘pristno’ prepu\u0161\u010danje bole\u010dini v u\u0161esih poslu\u0161alca zlahka zapade v ceneno sentimentalnost. Apelirajo na to, da je njihova igra ve\u010d kot ‘igra’, razliko pa skrijejo v hudomu\u0161en nasme\u0161ek, ki jim sem in tja uide…<\/p>\n

Resda so Tindersticks skupina bolj ali manj enakovrednih \u010dlanov, a Stuart Staples je, kakor koli \u017ee obrnemo, njihov prvi glas. David Boulter je vedno nekje tu, kot klaviaturist, aran\u017eer, besedilopisec, tudi kot vokalist. \u201eBoril sem se, da bi bil v ospredju, ampak zunanji svet me je prikoval na realna tla. Te\u017eko je odriniti na stran glavnega pevca, pisca pesmi in se potem postavljati na na\u010din, ‘hej, glejte me’. Celo takrat, ko je dejansko to \u017eelel.<\/em>\u201c Prav Stuart Staples mi je pred prvim nastopom Tindersticks v Ljubljani (leta 2003) priznal, da ve\u010dina njihovih ljubezenskih pesmi govori o odnosih znotraj skupine. V vseh teh letih verjetno ni vladala le harmonija in razumevanje? \u201eSkupaj sva 25 let. Moral bi napisati knjigo, da bi ti odgovor na vpra\u0161anje. In \u0161e vedno bi bilo to le polovica zgodbe,<\/em>\u201c se izmakne David. Sicer pa iz Tindersticks ne izvle\u010demo ne zasebnih zgodb ne pojasnil besedil in glasbe. Kar najve\u010d prepustijo poslu\u0161alcu, njegovi domi\u0161ljiji. In tudi silijo se ne radi, za kar pla\u010dujejo ceno manj\u0161e priljubljenosti kot bi jo lahko dosegli, \u010de bi se udinjali zakonitostim glasbenega posla.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Tinderstcks, Staples Boulter, foto: Matja\u017e Pir\u0161<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Zato pa jim je uspelo ustvariti nekaj sodobnih ‘evergreenov’, ki bodo zeleneli \u0161e desetletja, in uspelo jim je okoli sebe zbrati trdno ljubiteljsko jedro, ki jih ceni. Nekaj tega velja tudi za na\u0161e kraje, saj sta bila oba dosedanja koncerta dobro obiskana in zakaj ne bi bilo tako tudi 15.maja v Kinu \u0160i\u0161ka? Prijetni spomini so obojestranski. Tindersticksov ni prav ni\u010d zmotilo dekle, ki je med njihovim nastopom nena\u010drtovano priplesalo na oder Cankarjevega doma. \u0160e ve\u010d, David Boulter se kve\u010djemu spra\u0161uje \u201ezakaj ni ve\u010d pleso\u010dih deklet na odru? Ljubljana je lepo mesto in vedno nam je v zadovoljstvo igrati pri vas. Komaj \u010dakamo, da spet pridemo. In upamo na pleso\u010da dekleta!<\/em>\u201c<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pogovor z Davidom Boulterjem pred koncertom Tindersticks…<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":4176,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-4171","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4171","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4171"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4171\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5969,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4171\/revisions\/5969"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4176"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4171"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4171"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4171"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}