{"id":420,"date":"2010-06-12T12:30:45","date_gmt":"2010-06-12T10:30:45","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=420"},"modified":"2013-02-12T11:11:43","modified_gmt":"2013-02-12T10:11:43","slug":"plosca-jonsi-go-emi-2010","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=420","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: Jonsi – Go (EMI, 2010)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

Prvi povsem samostojni album pevca Jonsija<\/em>, takole s premislekom za nazaj, predstavlja dokaj logi\u010dno in naravno smer njegovega razvoja. Ampak ugibamo lahko le o smeri, ne pa o izpeljavi nastavkov. Z veseljem sporo\u010damo: Jonsija ni zapustil ob\u010dutek ne za pesem ne za ustvarjanje razpolo\u017eenja.<\/p>\n

Jasno je bilo, da so islandski Sigur Ros<\/em> po \u010detrtem albumu Takk<\/em> potrebovali korak vstran. V polju epskega, orkestralnega rocka so naredili prakti\u010dno vse, kar se je narediti dalo.\u00a0 Raziskali so obe skrajnosti in marsikaj vmes; zna\u0161li so se v ambientalnih pasa\u017eah na robu ti\u0161ine, eksplodirali so skozi kre\u0161endo velikega orkestra. In nenazadnje je pevec eteri\u010dnega glasu, Jonsi, dodobra iz\u010drpal abstraktne melodije, odpete v izmi\u0161ljenem jeziku hopeland\u0161\u010dina. Naslednji, zaenkrat \u0161e vedno zadnji album, Me\u00f0 su\u00f0 \u00ed eyrum vi\u00f0 spilum endalaust<\/em>, je ponudil korak vstran, vsaj nekaj uvodnih pesmi je bilo sumljivo kratkih in jedrnatih, nenavadno \u017eivih, \u010de ne kar posko\u010dnih. Takih, kot jih pri Sigur Ros nismo bili vajeni. In ljubitelji znamo biti v\u010dasih sila zoprni. Najprej \u017eelimo, da se na\u0161 priljubljeni izvajalec in avtor stalno spreminja ali da se vsaj ne ponavlja pretirano. Ko pa izvede nenadno spremembo, se v nas naseli dvom. Izleta v pop vode si pa\u010d nismo \u017eeleli.<\/p>\n

Pevec in avtor ve\u010dine pesmi Jonsi (brez njega Sigur Ros pa\u010d ne morejo obstajati) je potem skupino postavil na stranski tir. Jonsijev naslednji korak je bil album v sodelovanju s partnerjem Alexom<\/em>, Riceboy Sleeps<\/em>. Po eni strani smo si oddahnili, kajti ta plo\u0161\u010dek je svetlobna leta pro\u010d od pop sveta. Aha, smo si mislili, Jonsi je \u0161e vedno naklonjen ambientalnim in instrumentalnim sanjarijam, tistemu, s \u010dimer se je pravzaprav proslavil. Ampak tu je nekam malo \u00bbglasbe\u00ab, so le igra\u010dkarije z zvoki. No, Jonsi je kmalu za tem\u00a0 najavil nekaj povsem drugega; \u010de je z Riceboy Sleeps izpostavil eno plat ustvarjanja v Sigur Ros, je s samostojnim albumom Go<\/em> nadaljeval natanko tam, kjer so se ustavile tiste uvodne pesmi z albuma <\/em>Me\u00f0 su\u00f0 \u00ed eyrum vi\u00f0 spilum endalaust. <\/em>Razmi\u0161ljam, da je v tem nek smisel samostojnega delovanja. Druga\u010dnost in drznost, ki je s Sigur Ros ni mogel izpeljati do konca. Razlika je o\u010ditna \u017ee v izbranem jeziku; \u010de je angle\u0161\u010dina pri Sigur Ros prej izjema, na plo\u0161\u010di Go \u017ee prevladuje. Razlika je tudi v trajanju pesmi, tokrat so omejene na radijskemu predvajanju prijazno dol\u017eino. Zaradi tega Go \u0161e zdale\u010d ni obi\u010dajen pop album, kon\u010dno Jonsi ni obi\u010dajen pop pevec. \u0160e vedno ohranja nadzemeljski falset, ki ob ble\u0161\u010davem izbruhu orkestriranih zvokov poslu\u0161alca prestavi v vi\u0161jo pop dimenzijo. Tudi brez bogatih aran\u017emajev, ki jih je pripravil vse bolj cenjeni Nico Muhly<\/em>, bi te pesmi stale zase. Dokaz za to so trenutki, kjer se Jonsi spremlja le s klavirjem ali se njegov pomirjeni glas stop\u00ed z godali. V teh trenutkih se sli\u0161i odmev Sigur Ros in pomeni uteho za tiste, ki brez epskih razse\u017enosti Jonsijeve glasbe ne morejo. V vsakem primeru, Go je mali biser med ve\u010dinsko puhlasto pop produkcijo danes.<\/p>\n

Spletna stran<\/a><\/p>\n

MySpace<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prvi povsem samostojni album Jonsija…<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":421,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"class_list":["post-420","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/420","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=420"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/420\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":425,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/420\/revisions\/425"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/421"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=420"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=420"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=420"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}