{"id":4506,"date":"2012-07-01T20:42:49","date_gmt":"2012-07-01T18:42:49","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4506"},"modified":"2013-02-12T11:09:11","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:11","slug":"kantavtorska-5ka-drugo-dejanje-kdo-so-kantavtorji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4506","title":{"rendered":"Kantavtorska 5ka: Drugo dejanje – Kdo so kantavtorji? (I)"},"content":{"rendered":"

\u0160tirje kantavtorji in ena kantavtorica \u2013 Xenia Jus, (Bo\u0161tjan) Narat, Leon Matek, Andra\u017e Poli\u010d in Marko Grobler razpravljajo o liku, delu ter vlogi kantavtorja. Prvi\u010d.<\/em><\/p>\n

Javnost vas pozna kot kantavtorje – tako vas namre\u010d naslavljajo mediji, organizatorji koncertov, publika. Ste torej tisti, ki pi\u0161ejo pesmi, jih pojejo in se spremljajo na in\u0161trument, kot pove najbolj splo\u0161na definicija kantavtorstva. Je to zadovoljiv opis tega, kaj pomeni biti kantavtor\/ica? Namre\u010d, medijska podoba kantavtorja zna biti sila pav\u0161alna in nereflektirana, romanti\u010dna vizija samotnega lirika in\/ali protestnika prav tako. Kak\u0161no mesto v tem svetu, v tej dru\u017ebi, tukaj in zdaj, zasedate kot kantavtorji?<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Igor Opassi<\/figcaption><\/figure>\n

Xenia Jus:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Kantavtorstvo je literarni hibrid, ki je poleg notranjega ritma besedi dodal zvok. Opredeliti pojem kantavtorstva kot prepevanje pesmi ob spremljavi in\u0161trumenta je z vidika ustvarjanja naravnost bebava, a na \u017ealost nujna formalna potreba, \u010de \u017eelimo da \u00bbna\u0161 jezik\u00ab razumejo tudi mo\u017egani dr\u017eavnih uradnikov. Kot vemo in kot so pokazale raziskave, potrebujejo nekateri \u010dlove\u0161ki mo\u017egani za analizo situacije ve\u010d \u010dasa. Mo\u017egani aktualne birokratske ma\u0161inerije na primer potrebujejo mnogo ve\u010d \u010dasa, kot ga imam jaz odmerjenega za \u017eivljenje. Zato se mi zdi, da je vsak trenutek, ki je izkori\u0161\u010den za prenos osebnega sporo\u010dila ljudem, najpomembnej\u0161a to\u010dka bivanja na tem planet. Ker na tem planetu usodo \u010dlove\u0161tva krojijo kri\u017eevi lovci, je narava poskrbela, da smo se pojavili lovci na kri\u017eeve lovce. In ni jih malo, ki se nas zato izjemno bojijo. Upravi\u010deno…<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Narat:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Bom poizkusil z manj resno opredelitvijo \u2013 recimo da je kantavtor tisti, ki \u010duti mani\u010dno potrebo po tem, da se izpoveduje. Patolo\u0161kost njegove potrebe je v tem, da svoje izpovedi ne hrani za najbli\u017eje, za terapevta ali na primer \u017eupnika, ampak jo ho\u010de deliti z vsemi, ki so ga pripravljeni poslu\u0161ati. <\/span>Zame je pisanje in izvajanje pesmi emocionalni striptiz, razgaljanje; oder, na katerem ni golote, pa je povsem nezanimiv.<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Leon Matek:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Kantavtor \u2013 avtor in izvajalec v eni osebi \u2013 z uglasbljeno besedo dr\u017ei ogledalo dru\u017ebi, \u010duti, razmi\u0161lja, ljubi, prezira, \u0161epeta, kri\u010di in svojo \u010dlove\u0161ko izku\u0161njo deli z drugimi. Koliko in kako me priznava dru\u017eba, ki je v svojem hitenju in potro\u0161ni\u0161tvu postala neznansko povr\u0161na, je zame drugotnega pomena. Vsekakor pa se mi zdi absurdno, \u010de ne \u017ee kar grozljivo, da je v interesu poneumljanja ljudi (\u010dlovek naj kupuje, ne pa razmi\u0161lja, kajne?), medijski prostor izrinil na rob umetnike na ra\u010dun bitk talentov in <\/span>ga-ga<\/em><\/span> resni\u010dnostnih \u0161ovov.<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Noel O'Brien<\/figcaption><\/figure>\n

Andra\u017e Poli\u010d:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Odgovor na prvo <\/span>\u00bb<\/span>vpra\u0161anje<\/span>\u00ab<\/span>, ki ima vsaj nekaj realnih trditev in kar nekaj podvpra\u0161anj, zahteva kulturolo\u0161ki esej z analizo sodobne dru\u017ebe in kulture. Splo\u0161na definicija, ki izhaja iz imena kantavtor, dr\u017ei, medijsko in individualno pa se seveda modificira. Meni pomeni predvsem dejavnost: <\/span>pisanje<\/span> in glasbeno izvajanje pesmi v razli\u010dnih okoljih, kjer posku\u0161am komunicirati s publiko. To je predvsem ustvarjalna praksa in strast, ki svoje delovanje reflektira po sili razmer. \u010ceprav so dostikrat besedila prav <\/span>\u00bb<\/span>razmislek in kritika<\/span>\u00ab<\/span> dru\u017ebenega stanja, pa je zame – kot je nekje rekel tudi Bob Dylan – to umetni\u0161ki eros in ne politi\u010dni projekt. Dejansko imamo tip trubadurskega-intimnega lirika kot na primer Toma\u017e Pengov, Leonard Cohen in protestnega anga\u017eiranca kot sta Marko Brecelj ali Bob Dylan, \u010de ostanem pri izjemnih ikonah starej\u0161e generacije. V vsakem primeru pa vidim svojo pozicijo v svetu zmeraj najprej kot pozicijo <\/span>\u00bb<\/span>do sebe<\/span>\u00ab<\/span>, ki temelji na \u010dlove\u0161kih vrlinah in \u010dlove\u0161ki etiki, ki jo sku\u0161am skozi umetnost posredovati med ljudi. To je <\/span>\u00bb<\/span>boj<\/span>\u00ab<\/span> s samim seboj. Ko vidi\u0161, da si nagovoril sorodno du\u0161o, je hvale\u017enost vzajemna in to je osnova. Ostalo so zgolj imaginarne fantazme.<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Bojan Stepan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Marko Grobler:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Moram priznati, da sploh nisem razmi\u0161ljal o tem, kaj sem, dokler se nisem prvi\u010d prijavil na kantavtorski festival. Sem nekdo, ki pi\u0161e, poje in igra svoje pesmi. Niti ne pesnik, niti ne pravi glasbenik, ampak nekaj vmes. \u010ce je to kantavtorstvo, sem pa\u010d kantavtor. Wolf Biermann, nem\u0161ki kantavtor, je nekje na za\u010detku 60-tih iskal izraz za to, kar po\u010dne, saj v nem\u0161\u010dini takrat \u0161e ni bilo izrazov kot \u00bbpoet-chanteur\u00ab ali \u00bbsong-writer\u00ab. Tako je iz izraza \u00bbSt\u00fcckeschreiber\u00ab (pisec iger), ki ga je uporabljal njegov vzornik Brecht, izpeljal skovanko \u00bbLiedermacher\u00ab, ki se jo v nem\u0161kem govornem podro\u010dju uporablja \u0161e dandanes. S kan\u010dkom ironije je Biermann razlo\u017eil, da je to nekdo, ki sicer ne zna peti, ampak tudi kitare ne zna dobro igrati. Lani smo se v Ljubljani na okrogli mizi pogovarjali o kantavtorstvu, o tem kaj smo in kam gremo. Pa nismo ugotovili ne eno ne drugo. Dana\u0161nji povpre\u010dni glasbeni konzument je prenasi\u010den z raznoraznim zvo\u010dnim balastom, in je to sprejel kot nekaj vsakdanjega \u2013 kot nakup v trgovskem centru. <\/span>V resnici je vsega tega sit, boli ga glava in potihem sanja o ne\u010dem drugem. Verjamem, da bo neko\u010d obsedel in si za\u017eelel ob kozarcu dobrega vina poslu\u0161ati nekoga, ki bo igral na kitaro in pel svoje pesmi, ki bodo govorile o tem, kar tudi njega te\u017ei, jezi in kar resni\u010dno ljubi. <\/span><\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Kantavtorska bitja in \u017eitja:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

XENIA JUS<\/strong><\/p>\n

Ksenija Jus je kantavtorica, skladateljica in pesnica. <\/span><\/span>\u00bb<\/span>Avtorski jezik vsakega posameznika, je poezija svobodnega \u010dloveka. V odsotnosti strahu je \u010dlove\u0161ki obraz prijaznej\u0161i<\/span><\/span>\u00ab<\/span>, pravi, ko opisuje valovanje \u010dasa, ki ga \u017eivi. Nekatere njene pesmi so prevedene v nem\u0161ki, angle\u0161ki, bolgarski, poljski, \u010de\u0161ki, slova\u0161ki, bosanski ter srbski jezik. Izdala je sedem avtorskih literarno \u2013 glasbenih albumov. Trenutno s svojim dolgoletnim glasbenim prijateljem Gregorjem Cvetkom pripravlja osmi studijski izdelek z naslovom <\/span><\/span>\u010cuvaji ognja<\/em><\/span><\/span>. Ustvarja \u0161e avtorsko glasbo na gledali\u0161kem in video podro\u010dju. Kot anga\u017eirana literarna in glasbena ustvarjalka ter kulturna aktivistka si skupaj z ekipo Kantfesta prizadeva za promocijo sodobnega slovenskega kantavtorstva doma in v tujini. \u017divi in ustvarja v Ljubljani.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

http:\/\/www.hexenya.com\/<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

NARAT<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Bo\u0161tjan Narat je filozof, glasbenik, kantavtor, avtor in izvajalec scenske glasbe. S skupino Katalena, ki jo je ustanovil leta 2001, je v desetih letih izdal pet studijskih albumov. Plo\u0161\u010dam <\/span>(Z)godbe<\/em><\/span>, <\/span>Babje leto<\/em><\/span>, <\/span>Kme\u010dka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti<\/em><\/span> ter <\/span>Cvik cvak!<\/em><\/span> je v letu 2011 sledila <\/span>No\u010d \u010darovnic<\/em><\/span>. V letu 2010 je izdal samostojni prvenec z naslovom <\/span>Strah je odve\u010d<\/em><\/span>, letos spomladi pa je pri svojem novem kantavtorskem projektu zdru\u017eil mo\u010di z izku\u0161enimi glasbenimi sopotniki \u2013 Matev\u017eem Kolencem, Polono Jane\u017ei\u010d, Jeleno \u017ddrale in Bla\u017eem Celarcem, s pomo\u010djo katerih je nastal album <\/span>Konec sveta vedno pride nenapovedano<\/em><\/span>. Kot avtor glasbe za gledali\u0161\u010de je med drugim sodeloval z Janezom Jan\u0161o, Branetom Poto\u010danom, Edwardom Clugom, Valentino Turcu, Tatjano Per\u0161uh, Toma\u017eem \u0160truclom, Juretom Novakom in Maretom Bulcem.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/p>\n

www.myspace.com\/naratbostjan<\/span><\/span><\/a> www.facebook.com\/narat.bostjan.fanpage<\/span><\/span><\/p>\n

LEON MATEK<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Leon Matek je kantavtor in filmski ustvarjalec. Na doma\u010dem glasbenem prizori\u0161\u010du je prisoten \u017ee iz \u010dasov skupine Prepozno za krokodile, ki je delovala \u017ee v 80. letih. Sredi 90. je z Mirkom Se\u0161kom ustanovil legendarno skupino Juhej in Vuhmepi\u0161, s katero je posnel tri albume \u2013 <\/span>Spohane vi\u017ee<\/em><\/span> 1997; <\/span>V ro\u017e\u2019cah<\/em><\/span> 2001) ter Med dvema ognjema 1999, ki je prejel Zlatega petelina za najbolj\u0161i folk\/etno album leta. Od leta 2003 do 2006 je s harmonika\u0161ico Minko \u0110onli\u0107 muziciral v duetu LeonzMinko. V zadnjih letih se posve\u010da predvsem samostojnemu kantavtorskem ustvarjanju, katerega plod sta kriti\u0161ko cenjena albuma \u2013 <\/span>Zrno<\/em><\/span> (2008) in <\/span>Most<\/em><\/span> (2011). V svoji glasbi se spogleduje z raznolikimi tradicionalnimi ritmi in melodijami (igra tudi na saz), z ljubezensko liriko in tudi dru\u017ebeno kritiko, ki jih prevaja v sodobne urbane kontekste. <\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/p>\n

www.myspace.com\/leonmatek<\/span><\/a>, <\/span>www.facebook.com\/leon.matek.5<\/span><\/a><\/span><\/p>\n

Leon bo 25.8. nastopil na Festivalu akusti\u010dne glasbe v Gri\u017eah pri \u017dalcu.<\/span><\/span><\/p>\n

ANDRA\u017d POLI\u010c<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Andra\u017e Poli\u010d je pesnik, glasbenik, skladatelj in igralec. Od leta 1992 je ustvaril glasbo za ve\u010d kot deset gledali\u0161kih predstav doma in v tujini ter za nekatere filme. Leta 2002 je ustanovil elektro-akusti\u010dno skupino Hamlet express, ki temelji na njegovih besedilih ter avtorski glasbi anarho \u0161ansona in je do danes izdala tri albume (<\/span>Moje mesto, 2003; Libanonski tango, 2005; \u017divi, 2011<\/em><\/span>). Kot vokalist sodeluje pri projektu <\/span>Odpeti<\/em><\/span>, v Pragi pa nastopa v duetu Duo La Boheme z Nata\u0161o Burger ter v jazz kvartetu Anima. 2010 je uglasbil pesmi Esada Baba\u010di\u0107a in skupaj z njim ustanovil ekoglasbeno komuno Via poetica. Objavil je \u017ee enajst pesni\u0161kih zbirk, njegove pesmi pa so prevedene v mnoge tuje jezike. \u017divi in ustvarja v Ljubljani in Pragi.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span>www.<\/span><\/span>myspace<\/span><\/span>.com\/<\/span><\/span>hamletexpress<\/span><\/span><\/a><\/span><\/p>\n

To poletje ga lahko ujamete na koncertih doma in v tujini \u2013 julija v Vodnikovi doma\u010diji ter v \u0160kucu (27.8.), 1. septembra na Krka festivalu (z Via poetica), 19. 9. pa bo s Hamlet Express gostoval v oddaji Iz\u0161tekani na Valu 202. Avgusta bo z duom La Boheme koncertiral na \u010ce\u0161kem in Poljskem.<\/span><\/span><\/p>\n

MARKO GROBLER<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Marko Grobler je anglist, germanst in glasbenik. Leta 1999 je ustanovil skupino Ezl ek s katero je izdal CD <\/span>Hitim zgubljen skoz’ mesto<\/em><\/span>, po razpadu skupine nadaljuje samostojno glasbeno pot. Trikrat je nastopil na Kantfestu in prejel 1., 2. in 3. nagrado. Sodeloval je s pesnikom in pisateljem Ferijem Lain\u0161\u010dkom. Plod tega sodelovanja je monografija o Prekmurju in zgo\u0161\u010denka z naslovom <\/span>Ob\u010dutek za veter<\/em><\/span>. Ustvaril je glasbo za lutkovno igro Du\u0161ana \u0160arotarja <\/span>Mali Ribi\u010d<\/em><\/span> in prispeval glasbo za dokumentarni film <\/span>Ob\u010dutek za veter<\/em><\/span> re\u017eiserke Maje Weis ter za film Mariborska dvori\u0161\u010da<\/span>. <\/span>Aprila 2011 je izdal prvo samostojno zgo\u0161\u010denko z naslovom <\/span>Iz dneva v dan<\/em><\/span> pri zalo\u017ebi Celinka. Nastopa na razli\u010dnih festivalih in koncertnih prizori\u0161\u010dih (Festival Lent, Godi bodi, Musica, Carniola, Globoka grla, festival \u0160ansona, La vie en Rose).<\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span>www.markogrobler.com<\/span><\/span><\/a><\/p>\n

Marka Groblerja to poletje lahko sli\u0161ite na festivalu Lent (4.7. \u2013 Jur\u010dkov Oder), dan kasneje v \u017dalcu (atrij Savinove hi\u0161e), 24. avgusta pa v Gri\u017eah pri \u017dalcu na Festivalu akusti\u010dne glasbe – FAG.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u0160tirje kantavtorji in ena kantavtorica \u2013 Xenia Jus, (Bo\u0161tjan) Narat, Leon Matek, Andra\u017e Poli\u010d in Marko Grobler razpravljajo o liku, delu ter vlogi kantavtorja. Prvi\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":4511,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-4506","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4506","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4506"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4506\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5955,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4506\/revisions\/5955"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4511"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4506"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4506"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4506"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}