Foto: Bojan Stepan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n\n
V novi 5ki sedem razmi\u0161ljujo\u010dih glav iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premleva pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Poletno sezono otvarja violinist, glasbeni pedagog in pobudnik mnogih glasbenih iniciativ Bojan Cvetre\u017enik.<\/em><\/span><\/p>\n\n
Bojan Cvetre\u017enik (alias Bojan CV) se je za\u010del z razli\u010dnimi glasbenimi stili in ostalimi instrumenti ukvarjati po \u0161tudiju klasi\u010dne glasbe. Delal je kot profesor na Srednji glasbeni \u0161oli v Mariboru. Eno leto je bil tudi solo violist orkestra ljubljanske opere. Kot violinist – solist je sodeloval pri predstavi Varekai kanadske korporacije Cirque de Soleil. Je eden od ustanovnih \u010dlanov skupine Terrafolk, s katero je nastopil po skoraj vseh evropskih dr\u017eavah in prejel BBC Radio World Music Audience Award 2003. Pi\u0161e zelo raznoliko glasbo – od enostavnih vi\u017e do del za simfoni\u010dni orkester. Je borec za priznanje kulturnega izraza razli\u010dnih glasbenih stilov ter za njihovo zbli\u017eevanje. \u017deli si boj\u0161ega razumevanja starega latinskega pregovora \u00bbO okusih se ne razpravlja\u00ab. Po sodelovanju Terrafolka s Simfoniki RTV Slovenije in jensko filharmonijo je ustanovil Simboli\u010dni orkester (Symbolic orchestra). K zanimanju in sodelovanju je pritegnil godalce iz \u0161tirinajstih evropskih dr\u017eav, sicer pa je tudi ustanovitelj stalnega izobra\u017eevanja godalcev \u2013 Godalkanje.org. Dijake, \u0161tudente in u\u010ditelje u\u010di glasbenih stilov, ki jih v javnih u\u010dnih programi pri nas \u0161e ni. Zadnje \u010dase vse bolj deluje tudi kot barski in uli\u010dni glasbenik.<\/span><\/p>\n\n
\n
\n
Tistega, kar je pri glasbi najbolj\u0161e, ne najdemo v notah. (Gustav Mahler)<\/strong><\/em><\/span><\/span><\/p>\n\n
Predvidljivost je zame dolgo\u010dasna. V notografiji lahko spremenimo le predvidljive dele glasbe<\/span>, pa \u0161e ti so zapisani pribli\u017eno. Na\u010din zapisa glasbe tudi v veliki meri dolo\u010da, kaj se bo sli\u0161alo. Zato je trditev, da skladatelj popolnoma enako sli\u0161i v glavi kot tisti, ki kasneje skladbo izvaja, pravljica. Orodje vpliva na rezultat. Ob vseh sodobnih na\u010dinih zapisa (note, tabulature, piano roll, midi, posnetek) je dobro biti \u010dim ve\u010d v stiku z glasbo samo, da ne pozabimo, da gre v resnici za kombinacijo reda in kaosa, ki se lahko dotakne \u010dlove\u0161kih \u010dustev, razuma in telesa. Seveda je tak\u0161no dojemanje subjektivno. Poznam mnogo ljudi – ve\u010dinoma tistih, ki so se tudi sami u\u010dili glasbo s pomo\u010djo notnega zapisa – ki jih vsako odstopanje od pri\u010dakovanj takoj zmoti. Tudi to je legalno, ker je v glasbi pa\u010d vse dovoljeno, zato jo imamo in ker smo si razli\u010dni, si vsak zase izbere svojo glasbo. Nih\u010de pa ne more v note zapisati atmosfere, ki jo bo ustvarila. Celo na studijskih posnetkih marsikaj ni predvideno (akustika, osvetlitev, dru\u017eba). Nih\u010de ni predvidel, kak\u0161no bo \u010dustveno stanje osebe, ki sedi na koncertu poleg tebe in kako bo vplivalo na tvoje do\u017eivetje? Ali lahko skladatelj predvidi, s kak\u0161no barvo glasu ali glasbo so poslu\u0161alce star\u0161i uspavali kot dojen\u010dke? Moja h\u010di je zaspala najbolj mirno ob afri\u0161kih bobnih, sinko ob mrmranju\u2026 Ko se vse to \u010darobno obrne v pravo smer, dose\u017ee glasba mo\u010d, ki je nih\u010de ne more zapisati in katero si skladatelji \u017eelijo kot nadgradnjo svoje ustvarjalne provokacije. <\/span><\/span><\/p>\n\n
\n
Glasba je last vseh. Samo zalo\u017eniki mislijo, da si jo ljudje lahko lastijo. (John Lennon)<\/strong><\/em><\/span><\/span><\/p>\n\n
Glasba je last vseh, okori\u0161\u010danje z njo pa ne spada pod to kategorijo. Takoj, ko kdo zaradi glasbe zaslu\u017ei, je dol\u017ean ustvarjalcem in investitorjem vanjo pla\u010dati njihov dele\u017e. To, da je last vseh, pa \u0161e ne pomeni, da jo moramo vsi poslu\u0161ati. \u010ce grem po pe\u0161poti po stari Ljubljani, imam pravico do ti\u0161ine. <\/span><\/span><\/p>\n\u00bbPredstavljaj si, da ni lastnine<\/span>\u00ab je pel Lennon. Isto\u010dasno so si v dr\u017eavah <\/span>\u00bbbrez lastnine<\/span>\u00ab posamezniki prilastili vse. Tako John kot zalo\u017eniki. Jaz pa\u010d razumem, da je glasba igra na sre\u010do, pri kateri nikdar ne ve\u0161, kdaj se bo investicija popla\u010dala. In \u010de se ne popla\u010da, \u010de pusti\u0161 za sabo dolgove, je bole\u010de, da tvoje delo nekdo prodaja naprej brez vpra\u0161anj. Zabloda kapitalisti\u010dnega odnosa med avtorjem in zalo\u017enikom je tudi kriva za Johnovo jezo. Vsakega obdobja je enkrat konec. Tako desetletja zalo\u017eni\u0161tva po\u0161iljamo v zgodovino in \u010dakamo, kdo bo naslednji, ki so bo lastil glasbo. Upam, da bodo to roboti in ne ljudje. Roboti ne znajo goljufati. Razen, \u010de jim tega ne uka\u017ee \u010dlovek. <\/span><\/span><\/p>\n\n
\n
Ena od prednosti brezposelnega glasbenika je ta, da igra\u0161 veliko manj slabe muzike. (Jack Daney)<\/strong><\/em><\/span><\/span><\/p>\n\n
Izjavo razumem iz gledi\u0161\u010da reakcij glasbenika, ki v boju za kruh po\u010denja karkoli. Seveda pa obstajajo tudi taki, ki so raje kot da bi prodali svoj okus, postali po\u0161tarji, prodajalci sadja ali varnostniki. Osebno ne verjamem, da obstaja definicija <\/span>\u00bbslabe glasbe<\/span>\u00ab, se sam s tem ne obremenjujem preve\u010d. V vsaki glasbi najdem zanimivosti.<\/span><\/span><\/p>\nLjudje smo v veliki meri vajeni, da v slu\u017ebi po\u010dnemo nekaj, \u010desar ne po\u010dnemo radi. Glasbena dejavnost pa ni zgodovinsko nastala pod prisilo. Ljudje so v prostem \u010dasu vedno radi ritmizirali in melodirali, sedaj pa je ve\u010dinoma druga\u010de. Glasba je ogledalo dru\u017ebe in \u010de smo v ve\u010dini poklicev pred 150 leti \u0161e vedeli, kaj je cilj dejavnosti, smo danes v svoji stroki pove\u010dini izgubljeni. Ne vemo, \u010demu slu\u017ei. Prav tako je z glasbo. V Sloveniji imamo samo v javnem sektorju zaposlenih skoraj tri tiso\u010d glasbenikov. To je glede na \u0161tevilo prebivalstva ogromna \u0161tevilka, morda celo svetovni rekord. Po tej logiki bi moralo biti v Braziliji v javnih slu\u017ebah 240.000 glasbenikov. Imamo tudi nekaj ducatov (morda trideset?) glasbenikov, ki pre\u017eivijo od svojega dela na prostem trgu, ter spet tiso\u010de tistih, ki bi \u017eeleli od svojega ustvarjanja \u017eiveti. \u010cigavo glasbo poslu\u0161am jaz? \u010cigavo glasbi poslu\u0161ate vi? \u010ce smo zmo\u017eni prese\u010di mi\u0161ljenje, da je slu\u017eba trpljenje, lahko v njej tudi u\u017eivamo in dajemo od sebe najve\u010d. Ob tem pa upamo, da bo kdo opazil na\u0161e delo ali z njim pre\u017eivljal svoj \u010das.<\/span><\/span><\/p>\n\n
\n
Dober skladatelj ne imitira, ampak ukrade. (Igor Stravinsky)<\/strong><\/em><\/span><\/span><\/p>\n\n
Res je, da si glasbe ljudje ne izmi\u0161ljamo, temve\u010d pobiramo nekaj, kar \u017ee tako ali tako obstaja. Skladatelj je skrbnik okusa, ki se odlo\u010di, kaj bo pobral. Nekateri radi poberejo skoraj vsako mimolete\u010do idejo, drugi oklevajo in se poredko odlo\u010dijo, da se podpi\u0161ejo pod najdeno. Kot gobarji lahko pridejo domov s polno ko\u0161aro vsemogo\u010dih gob ali pa s prazno ko\u0161aro, \u010de v gozdu ni pravih gob. Zame obstajajo glasbeniki z izrednimi idejami, ki pa ne izlu\u0161\u010dijo tistih, ki bi pritegnile mene. Po drugi strani obstajajo glasbeniki z zelo malo idejami, vendar ustvarjajo glasbo, ki mi je blizu. DJ v tem kontekstu ni ni\u010d drugega kot skladatelj. Kdo pa sklada, brez da bi prej sli\u0161al \u017ee ustvarjeno glasbo? Kdo se lahko lo\u010di od svojih spominov, pri\u010dakovanj? DJ ima izbor svojih spominov ima na plo\u0161\u010dah, skladatelj pa v podzavesti – velike razlike ni. Odlo\u010di njun glasbeni okus, ki je seveda rezultat osebnosti in \u017eivljenja ustvarjalca. Spet je kraja lahko razli\u010dna. \u010ce gre za krajo glasbe, ni te\u017eav, \u010de pa ob tem pospravi\u0161 v \u017eep \u0161e cekine, ki pripadajo nekomu drugemu, pa je spet druga\u010de. <\/span><\/span><\/p>\n\n
\n
Glasba pri ve\u010derji je \u017ealjivka tako za kuharja kot za violinista. (G.K. Chesterton)<\/strong><\/em><\/span><\/span><\/p>\n\n
Izjava je zame nezanimiva za branje in zanimiva za debato. Kolikor glasbe obstaja, toliko je ambientov zanjo. Vsaki kulinari\u010dni specialiteti lahko najdemo primerno glasbo ali ti\u0161ino, ki je tudi pomemben del glasbe… Spet odvisno od premnogih drugih faktorjev. \u010ce bo jedel glasbeni producent, bo najbr\u017e \u017eelel ti\u0161ino. \u010ce bo jedel nekdo, ki mu je glasba del obeda \u017ee \u0161tirideset let, bo ti\u0161ina kradla preve\u010d pozornosti hrani. Morda bo koga motilo, da sli\u0161i, kaj govorijo za sosednjo mizo? Ker sem ravno violinist, ki igra v vseh mogo\u010dih situacijah, lahko re\u010dem, da imam dolo\u010deno glasbo, ki jo izvajam ob hrani; glasbo, ki je prijetna ob pija\u010di in pogovoru. Spet drug repertoar prenese pija\u010do in ore\u0161\u010dke, ne pa pogovora. Dolo\u010den repertoar pa zahteva odsotnost hrane, pija\u010de, pogovora, stiskov rok\u2026 Zame se glasbni \u017eanri bolj definirajo po okolju, kamor glasbo postavimo, kot po zvenu samem. Postavljati splo\u0161na pravila glasbi je narobe. Bolj, kot je glasba u\u010dinkovita, bolj je izmuzljiva pri racionalizaciji. Sicer pa je to vse skupaj le glasba. Ne delajmo si utvar, da gre za nekaj resni\u010dnega. Vesoljci, ki vidijo orkester, so zaprepadeni. Kdo ve, \u010de ob tem jedo? Ali dirigent med nastopom razmi\u0161lja o tem, kdo pije pivo ob TV ekranu? Mene zanima vse to – in ni\u010d od tega se mi ne zdi pomembno. Vse je le glasba.<\/span><\/span><\/p>\n\nFoto: Bojan Stepan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"z Bojanom Cvetre\u017enikom…<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":4529,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-4526","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4526","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4526"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4526\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5954,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4526\/revisions\/5954"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4529"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4526"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4526"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4526"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2012\/07\/foto-by-Bojan-Stepanc_ic_.jpg\" "\\"foto")
<\/a>![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2012\/07\/foto-2-Bojan-Stepanc_ic_-.jpg\" "\\"foto")
<\/a>