{"id":4579,"date":"2012-07-12T21:45:40","date_gmt":"2012-07-12T19:45:40","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4579"},"modified":"2013-02-12T11:09:11","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:11","slug":"nick-cave-med-literaturo-in-glasbo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4579","title":{"rendered":"Nick Cave: Med literaturo in glasbo"},"content":{"rendered":"

Ko je Nick Cave leta 1998 v pesmi Into My Arms<\/em> zapisal, da ne verjame v boga, ki intervenira, je s tem zaobjel bistvo svojega odnosa do transcendentalnega, ki je \u017ee od nekdaj ob ljubezni in umoru bila osrednja tema njegovega opusa.<\/p>\n

\n

Po nizu plo\u0161\u010d, ki jih je Cave leta 1984 za\u010del ustvarjati z zasedbo The Bad Seeds, je bilo samo vpra\u0161anje \u010dasa, kdaj bo svoje delo bolj stvarno povezal tudi z literaturo. Ve\u010djih precendensov na tem podro\u010dju vsaj v sferah njegove veje ustvarjanja ni bilo: z izjemo Leonarda Cohena se ni noben rocker resno podajal v svet literature, pa \u0161e Cohen je svoja temeljna literarna dela ustvaril pred za\u010detkom glasbene kariere. Bob Dylan, ki je pravzaprav zaslu\u017een za to, da so ustvarjalci Cavovega tipa sploh lahko za\u010deli resno delati, z izjemo proslule Tarantele<\/em> in odli\u010dnega avtobiografskega romana Chronicles<\/em> ni izdajal romanov ali zbirk (no ja, zbrana besedila \u017ee), a vendar se, vznikel iz literature in zapu\u0161\u010dine americane, ni nikoli zares spustil v skriptorske fabulativne prakse: njegove zgodbe so ostajale znotraj glasbenih obla\u010dil.<\/p>\n

\n

Ko omenjamo Leonarda Cohena in Dylana, omenjamo \u017ee del\u010dek Cavovih \u00bbkrvnih \u017eil\u00ab, tistih monumentalnih postaj, ki so mu omogo\u010dile ustvariti literarno-glasbeni opus, ki ga dandanes premore, in \u0161e ve\u010d: ta opus utrditi na obeh bregovih, tako glasbenem kot literarnem. Dylan je bil prvi, ki je postavil zares trden most, Cohen nekdo, ki je ta most \u0161e dogradil, med drugimi pomembnimi \u00bbzidarji\u00ab pa sre\u010damo raznorazna imena, ki so soustvarjala podobo Cavovega opusa; sam avtor je te korenine oja\u010dal z lastnim avtorskim navdihom in ustvarjalno trmo, ki ga je s\u010dasoma re\u0161ila tudi iz prijema nekaterih samouni\u010devalnih principov.<\/p>\n

\n

Prva teh veli\u010din je Elvis Presley, kulturna ikona, ki je sredi petdesetih bila prva dovolj umetni\u0161ko izrazita, da ji je uspelo tudi komercialno u\u010dinkovito spojiti beli in temnopolti krajec ameri\u0161kega glasbenega mesca. A Cava je intrigirala predvsem temnej\u0161a plat Elvisove osebnosti, njegova \u017eivljenjska tragedija, ki se je \u017ee ob rojstvu izobli\u010dila ob smrti Elvisovega brata dvoj\u010dka. Legendo o tej smrti je s pridom avtorsko izkoristil na prvih dveh albumih s Seedsi, zlasti na drugem, ki ga je naslovil The Firstborn Is Dead<\/em> (1985) in legendo mississippijevskega rojstva povezal z glasbeno-literarnim izro\u010dilom mississippijevske delte \u2013 bluesom. V uvodni pesmi Tupelo<\/em> je z marielaveaujevskim vzdu\u0161jem raziskoval prekletstvo \u00bbmrtvorojenega\u00ab, medtem ko je, pomenljivo, svojo prvo plo\u0161\u010do s Seedsi leto prej uvedel s predelavo Presleyjeve uspe\u0161nice In The Ghetto<\/em> (1969). Gre za br\u017e\u010das najtema\u010dnej\u0161o pesem iz Elvisovega opusa, ki s tega vidika br\u017e\u010das ni naklju\u010dno uvedla Cavov diskografski opus s Seedsi.<\/p>\n

\n

Druga pomembna osebnost v tem kontekstu je \u00bbmo\u017e v \u010drnem\u00ab, Johnny Cash, ki je v Cavovem delu prisoten \u017ee od vsega za\u010detka, na omenjenem drugem albumu pa najdemo pesem Wanted Man<\/em>, ki sta jo leta 1969 napisala z Bobom Dylanom in pomeni nadaljevanje \u00bbizob\u010denske linije\u00ab v Cashovem opusu; za\u010del jo je \u017ee \u010disto na \u010delu svoje glasbene poti, leta 1955 v pesmi Folsom Prison Blues<\/em>, pravzaprav predelavi pesmi Crescent City Blues<\/em>, v kateri protagonist v prvi osebi pripoveduje o uboju iz \u010diste apatije. Cash je poleg Cohena pravzaprav najpomembnej\u0161i soizgrajevalec Cavove glasbeno-literarne zgodbe. To postane jasno na naslednjem Cavovem albumu, Kicking Against The Pricks <\/em>(1986), albumu predelav, kjer zaseda \u010dastno mesto Casheva do tedaj manj znana pesem The Folk Singer<\/em>. Cave jo je naslovil The Singer<\/em>, gre pa za poglavitni lok njegovega mostu: protagonist v pesmi je neviden, nih\u010de ga ne pozna, kraji, po katerih hodi, so tuji, mra\u010dni in neprijazni. Vzdu\u0161je v pesmi hkrati z nekaterimi osrednjimi dose\u017eki na Cavovem albumu Tender Prey <\/em> (1988), denimo The Mercy Seat<\/em> (pesem je pozneje posnel tudi Cash) ali Deanna<\/em> (protagonist \u017eenski osebi v pesmi napove, da prihaja po njeno du\u0161o) napove prvo poglavje Cavovega literarnega brega: roman And The Ass Saw The Angel<\/em>, ki je iz\u0161el leta 1989 (pri nas 2011). Gre za zahtevno in izjemno literarno delo, ki je sprva naletelo na razli\u010dne odzive, dandanes pa je jasno, da gre za eno temeljnih romanesknih del osemdesetih in za literarno umetnino, ki jo je nemogo\u010de kar \u00bbbrati\u00ab; bralec mora namre\u010d imeti ogromno predznanja in ob\u010dutka za najraz\u010di\u010dnej\u0161e sloje in odtenke jezika, ki ga uvaja Cave. Slog in jezik je inoviral in roman postavil najverjetneje nekam med louisianska mo\u010dvirja, ki pa so hkrati lahko tako avstralska kot berlinska prizori\u0161\u010da, torej vse tisto, kar je Cava napajalo pri sicer\u0161njem glasbenem delu in kjer je tako ali druga\u010de bodisi pognal bodisi pustil korenine. Svet teh prizori\u0161\u010d je blodnjakarsko-konzervativen, versko blazen, protagonist Evkrid je posebne\u017e, skorajda spaka, nekdo, ki ustreza tako vzdu\u0161ju folk singerja, kot tudi nekomu, ki neizbe\u017eno stori konec na \u00bbsede\u017eu milosti\u00ab ali pa krade du\u0161e (gogoljske ali deannajevske). Cave v romanu kompleksno satirizira mainstreamovsko \u010dlove\u0161ko maloumje in ga pove\u017ee s tremi temami, ki se tako za vselej ustoli\u010dijo v obeh vejah njegovega dela: bog, ljubezen in umor. \u0160e ena povezava torej s Cashem, ki na svojih tematskih albumih in v najbolj\u0161ih pesmih vedno i\u0161\u010de razmerja med trojico, Cohen pa predvsem med prvima dvema, morda naju\u010dinkoviteje v pesmi Hallelujah<\/em> (1984), ki se tudi zdi ena klju\u010dnih za nastanek zapletenih relacij Cavovega romanesknega prvenca.<\/p>\n

\n

Cave se je po izidu romana v devetdesetih svojim trem temam posvetil \u0161e bolj sistemati\u010dno; leta 1995 je izdal album Murder Ballads <\/em>in na njem z lastnega avtorskega aspekta raziskal izro\u010dilo anglosaksonske morilske balade, pri \u010demer ni naklju\u010dje, da je v letih 1992 in 1993 dva albuma s tradicionalnimi baladami (tudi morilskimi) izdal Bob Dylan, leta 1993 pa Johnny Cash prelomni album American Recordings<\/em>, ki je z uvodno pesmijo Delia’s Gone<\/em> br\u017e\u010das pomenil klju\u010den vzgib za Cavove avtorske raziskave. Omenjeno pesem je Cash vzel iz zakladnice tradicionalne americane (od tod je svojo verzijo leta 1993 pobral tudi Dylan), jo posnel \u017ee leta 1962, a za American Recordings<\/em> jo je precej predelal in naostril. \u010ce se poglobimo v izpoved gre\u0161nika, ki ustreli Delio in potem v je\u010di poslu\u0161a njene korake, nam hitro postane jasno, od kod Cavov gnev na albumu Murder Ballads<\/em> in pesmih, kot sta Stagger Lee <\/em>ali The Curse Of Millhaven<\/em>, ki sta osrednji mojstrovini albuma. Motiv Staggerja Leeja je sicer prastar in v zgodovini popularne glasbe ve\u010dno navzo\u010d, tako v starih bluesih kot v riteminbluesovskem popu (Lloyd Price). Druga pomembna Cavova dejavnost po izidu morilskih balad je bilo raziskovanje aspektov ljubezenske pesmi, tej je posvetil dva izrazito tematska albuma, The Boatman’s Call<\/em> (1998) in No More Shall We Part <\/em>(2001). <\/em>Zdi se, da je od tu do ustanovitve zasedbe Grinderman zgolj izpopolnjeval in dodeloval ta opus in o njem tudi predaval; na dvojnem albumu Abbattoir Blues\/Lyre Of Orpheus<\/em> pa je leta 2004 preizkusil, kako obe temi delujeta na dveh obrazih iste plo\u0161\u010de.<\/p>\n

\n

Leta 2007 je iz\u0161la prva plo\u0161\u010da zasedbe Grinderman, ki je bila pravzaprav okle\u0161\u010dena sestava Seedsov, Cave pa prednjo ni postavil svojega imena, pa\u010d pa postal integralen del zasedbe, katere zvok je pomenil odmik v bolj ortorockovske, \u017ee skoraj pankovske vode, kmlu primerljive z delom zgodnje Cavove zasedbe The Birthday Party. Delo pri Grindermanu je posredno omogo\u010dilo nastanek drugega Cavovega romana The Death Of Bunny Monro<\/em> (2009, pri nas 2011). Usoda akviziterja in njegovega sina po smrti njegove \u017eene in sinove mame je hkrati odcepek pesmi No Pussy Blues<\/em> iz opusa Grindermanov, pa tudi poskus slogovno lahkotnej\u0161ega pisanja, ki pa niti pomotoma ne pomeni tudi lahkotnej\u0161ega romana. Bunny<\/em> morda res ni tako zgo\u0161\u010den, te\u017eko prebavljiv in ve\u010dplasten kot Angel<\/em>, ga pa ne ka\u017ee podcenjevati, saj njegov neprizanesljiv suh humor ni prav ni\u010d prijazen do bralca, vsebina pa zapusti nekak\u0161en grenak zeitgeistovski pridih non\u0161alantnega satiriziranja stvarnosti medsebojnih odnosov, ki se v hipu lahko sprevr\u017eejo v nekak\u0161en mercy seat<\/em> precej krute in hladne prihodnosti.<\/p>\n

\n

Cave se je v zadnjem desetletju tudi osebnostno precej spremenil: do svojega dela ni ni\u010d manj tehten, pa\u010d pa se je discipliniral: ima pisarno, kjer vsak dan dela, urejeno zasebno \u017eivljenje, droge so preteklost (vklju\u010dno s tobakom). Njegova umetni\u0161ka integriteta ne dopu\u0161\u010da dvoma: skozi u\u010denje in absorbiranje izro\u010dila glasbene zgodovine (in posledi\u010dno tudi literature, \u010de gre za Cohena, Dylana in druge) mu je uspela redka zdru\u017eitev obeh polov peresa \u2013 glasbenega in knji\u017enega, kar je v taki umetni\u0161ko izraziti meri do zdaj uspelo zgolj Cohenu.<\/p>\n

\n

Pri nas je oba prevoda Cavovih romanov izdala zalo\u017eba Modrijan. Z naslovoma Ko je oslica zagledala angela <\/em>in Smrt Zaj\u010dija Munra<\/em> ju je mojstrsko poslovenil prevajalec Andrej Pleterski, pri \u010demer mu je uspelo skoraj nemogo\u010de: presaditi v sloven\u0161\u010dino domala neprevedljiv jezik Oslice<\/em> in duhovito posloveniti tudi Zaj\u010dija.<\/em> Ob branju Oslice<\/em> berete pravzaprav tudi zgodovino popularne glasbe in njenih ve\u010dnih tematskih trikotnikov, ki Cava \u0161e vedno pod\u017eigajo in \u017eenejo v nova ustvarjalna poglavja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Esej…<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":4580,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-4579","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4579","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4579"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4579\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5950,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4579\/revisions\/5950"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4580"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4579"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4579"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4579"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}