{"id":4584,"date":"2012-07-16T21:51:43","date_gmt":"2012-07-16T19:51:43","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4584"},"modified":"2013-02-12T11:09:11","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:11","slug":"kantavtorska-5ka-drugo-dejanje-sodobni-preporod-kantavtorstva-ii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4584","title":{"rendered":"Kantavtorska 5ka: Drugo dejanje – Sodobni preporod kantavtorstva (II)"},"content":{"rendered":"

\u0160tirje kantavtorji in ena kantavtorica \u2013 Xenia Jus, (Bo\u0161tjan) Narat, Leon Matek, Andra\u017e Poli\u010d in Marko Grobler razpravljajo o liku, delu ter vlogi kantavtorja. Prvi\u010d.<\/em><\/p>\n

Novi in cenej\u0161i na\u010dini produkcije ter posredovanja glasbe so v desetletjih po drugi svetovni vojni povzro\u010dili razcvet popularne glasbe, med drugim tudi kantavtorstva. Danes se prav tako zdi, da \u2013 vsaj v Sloveniji \u2013 do\u017eivljamo kantavtorski \u00bbcomeback\u00ab. Tadej Vesenjak je pred \u010dasom v identi\u010dni rubriki Nove Muske izjavil, da malone \u017ee vsaka vas premore (vsaj) enega kantavtorja. Zakaj so prav ta \u010das, ta prostor, ta \u00bbklima\u00ab tako ugodni za kantavtorstvo? Spodbijate ali potrjujete mit, da kantavtorji\/ce najbolje uspevajo v recesijskih oziroma kriznih \u010dasih? Ali morda lahko (\u017ee) govorimo o kantavtorski sceni, morda celo o kantavtorski skupnosti?\u00a0<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Igor Opassi<\/figcaption><\/figure>\n

Xenia Jus:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Kreativni kantavtorski vrve\u017e, ki v Sloveniji od leta 2002 postaja ute\u010dena in za marsikoga prototipna oblika samoorganiziranosti, ima \u017ee desetletje spodobno urejeno literarno-glasbeno kri\u017ei\u0161\u010de v obliki Kantfesta. Bolj kot \u00bbklic viharnega \u010dasa pred nami\u00ab, je na nastanek \u00bbkantavtorske skupnosti\u00ab vplival razvoj danes \u017ee mednarodnega kantavtorskega festivala, ki ob koncu prvega desetletja do\u017eivlja preobrazbo v literarno-glasbeno institucijo, ki je in ostaja neuradno pribe\u017eali\u0161\u010de intelektualcev, ljubiteljev poezije, svobode in glasbe. Govoriti o tem, \u010desa ni, je naloga tistih, ki so odlo\u010deni, da bodo iz zemljevida nastajajo\u010de nacionalne kulture izbrisali na tiso\u010de glasov in slik sodobnega ustvarjanja\u2026 No, sporo\u010dilo je jasno: ne bo jim uspelo! Minute slave v smrtnem strahu trgajo \u0161e zadnjo platnico iz knjige krutosti, ki so jo \u017eiveli. A kot sem dejala \u2013 \u017ee be\u017eijo, salonske muhe surovega sistema in krvavi odiralci \u010dlove\u0161kih du\u0161. Prihaja \u010das mogo\u010dnih lovcev \u2013 svobodnih ljudi.<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Narat:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

\u010ce sem spet malo manj resen – kantavtorstvo je v \u010dasu recesije uspe\u0161no zato, ker je poceni. <\/span>One-man-band<\/em><\/span> pomeni en honorar, en topel obrok in ene potne stro\u0161ke. Sicer je pa beseda skupnost malce mo\u010dna, scena pa gotovo obstaja in ima ogromno skupnih to\u010dk. Tista, ki mi v tem trenutku prva pade na pamet, je, da kantavtorji (vsaj slovenski oziroma vsaj tisti, ki jih poznam osebno) ne znajo razmi\u0161ljati poslovno, kar se mi zdi v svetu in \u010dasu, v katerem \u017eivimo, ena najve\u010djih kvalitet, ki jih lahko premore ustvarjalec.<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Leon Matek:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Resni\u010dno se je v Sloveniji zadnja leta zgodil kantavtorski bum, za kar gre po mojem najve\u010dja zasluga prvemu kantavtorskemu festivalu Kantfest, ki na svojem odru vsako leto gosti kopico kantavtorjev iz vse Slovenije. Izkazalo se je, da imamo v resni\u010dno veliko zanimivih in kvalitetnih avtorjev. Poleg tega smo se kantavtorji v zadnjem \u010dasu za\u010deli dru\u017eiti na skupinskih nastopih. Energija na teh nastopih\/dru\u017eenjih je izrazito pozitivna, prijateljska in netekmovalna, zato bi lahko govorili o nastajajo\u010di skupnosti. \u010ce seveda ne bo prevladal ego posameznikov. \u00a0<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Noel O'Brien<\/figcaption><\/figure>\n

Andra\u017e Poli\u010d:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Kantavtorstvo ima korenine (\u010de malo karikiram) \u017ee od gr\u0161ke civilizacije in renesan\u010dnih trubadurjev-\u017eonglerjev-bardov in segajo do snemalnih zapisov ter medijev, ki so mu omogo\u010dili masovni razcvet. Recesijski mit le deloma dr\u017ei (ker spodbuja umetni\u0161ki protest); vsekakor pa velja, da je v izhodi\u0161\u010du (pesem, in\u0161trument, izvajalec) kantavtor popolnoma sam, bolj ranljiv in izpostavljen kot <\/span>\u00bb<\/span>ble\u0161\u010de\u010da<\/span>\u00ab<\/span> ma\u0161inerija popularne glasbe. Zato je veliko bolj zavezan iskrenosti, avtenti\u010dnosti ter izpovednosti. Ta \u017eelja po iskreni izpovedi je tista, zaradi \u010desar bo kantavtorstvo vselej aktualno, \u010detudi obstaja ni\u010dkoliko trendov in glasbenih slogov. V zvezi z zgoraj omenjenim lahko govorimo tudi o slovenski kantavtorski skupnosti, ki je v moj spomin stopila z delovanjem Kanta-festa pred desetimi leti, kjer sem tudi nastopal. Sam pa se nimam za pripadnika nobene <\/span>\u00bb<\/span>scene<\/span>\u00ab<\/span>, \u010deprav to \u0161e ne pomeni, da dolo\u010dene dejavnosti in umetnikov ne podpiram. Vsekakor v ideji in izhodi\u0161\u010du podpiram kantavtorstvo, ker mi to (tudi v mojem osebnem spominu) predstavlja tisti osnovni <\/span>\u00bb<\/span>poiesis<\/span>\u00ab<\/span>– ustvarjalni vzgib po lastnem svobodnem izra\u017eanju, ki ni ujeto v ideolo\u0161ke aparate dr\u017eave in raznorazne sistemske prisile.<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Bojan Stepan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Marko Grobler:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

\u010ce ne bi bilo neumornega Petra Andreja in ru\u0161kega Kantfesta, bi mislili, da gre za neko izumrlo vrsto. Kantavtojev je sicer veliko, ampak teh, ki bi jih res vsakdo poznal, lahko pre\u0161tejemo na prste ene roke. <\/span>Pred leti sem v roke dobil posnetke (pokojnega) Zdeneta Vodopivca. Dober je bil, pa skoraj nih\u010de ne ve zanj. Gotovo je \u0161e ve\u010d tak\u0161nih. Sicer pa je s kantavtorstvom tako kot s satiro \u2013 tudi ta najbolje uspeva v kriznih \u010dasih. \u010ce se bo iz tega razvila scena ali kantavtorska skupnost, je odvisno predvsem od kantavtorjev samih. Bolj, ko se bomo povezovali, bolj jo bomo oblikovali. Skupaj bomo zagotovo prodornej\u0161i in prepoznavnej\u0161i. Konec marca smo bili na sre\u010danju kantavtorjev na Danskem v okviru projekta <\/span>Playing for Integration<\/em><\/span>. Presenetila me je povezanost tamkaj\u0161njih glasbenikov. Med drugim vsaj enkrat ali dvakrat letno za teden dni najamejo ko\u010do, kjer si izmenjajo izku\u0161nje, pesmi, ideje. <\/span>Iz tak\u0161nega sodelovanja zagotovo nastane kaj dobrega.\u00a0<\/span><\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Kantavtorska bitja in \u017eitja:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

XENIA JUS<\/strong><\/p>\n

Ksenija Jus je kantavtorica, skladateljica in pesnica. <\/span><\/span>\u00bb<\/span>Avtorski jezik vsakega posameznika, je poezija svobodnega \u010dloveka. V odsotnosti strahu je \u010dlove\u0161ki obraz prijaznej\u0161i<\/span><\/span>\u00ab<\/span>, pravi, ko opisuje valovanje \u010dasa, ki ga \u017eivi. Nekatere njene pesmi so prevedene v nem\u0161ki, angle\u0161ki, bolgarski, poljski, \u010de\u0161ki, slova\u0161ki, bosanski ter srbski jezik. Izdala je sedem avtorskih literarno \u2013 glasbenih albumov. Trenutno s svojim dolgoletnim glasbenim prijateljem Gregorjem Cvetkom pripravlja osmi studijski izdelek z naslovom <\/span><\/span>\u010cuvaji ognja<\/em><\/span><\/span>. Ustvarja \u0161e avtorsko glasbo na gledali\u0161kem in video podro\u010dju. Kot anga\u017eirana literarna in glasbena ustvarjalka ter kulturna aktivistka si skupaj z ekipo Kantfesta prizadeva za promocijo sodobnega slovenskega kantavtorstva doma in v tujini. \u017divi in ustvarja v Ljubljani.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

http:\/\/www.hexenya.com\/<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

NARAT<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Bo\u0161tjan Narat je filozof, glasbenik, kantavtor, avtor in izvajalec scenske glasbe. S skupino Katalena, ki jo je ustanovil leta 2001, je v desetih letih izdal pet studijskih albumov. Plo\u0161\u010dam <\/span>(Z)godbe<\/em><\/span>, <\/span>Babje leto<\/em><\/span>, <\/span>Kme\u010dka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti<\/em><\/span> ter <\/span>Cvik cvak!<\/em><\/span> je v letu 2011 sledila <\/span>No\u010d \u010darovnic<\/em><\/span>. V letu 2010 je izdal samostojni prvenec z naslovom <\/span>Strah je odve\u010d<\/em><\/span>, letos spomladi pa je pri svojem novem kantavtorskem projektu zdru\u017eil mo\u010di z izku\u0161enimi glasbenimi sopotniki \u2013 Matev\u017eem Kolencem, Polono Jane\u017ei\u010d, Jeleno \u017ddrale in Bla\u017eem Celarcem, s pomo\u010djo katerih je nastal album <\/span>Konec sveta vedno pride nenapovedano<\/em><\/span>. Kot avtor glasbe za gledali\u0161\u010de je med drugim sodeloval z Janezom Jan\u0161o, Branetom Poto\u010danom, Edwardom Clugom, Valentino Turcu, Tatjano Per\u0161uh, Toma\u017eem \u0160truclom, Juretom Novakom in Maretom Bulcem.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/p>\n

www.myspace.com\/naratbostjan<\/span><\/span><\/a> www.facebook.com\/narat.bostjan.fanpage<\/span><\/span><\/p>\n

LEON MATEK<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Leon Matek je kantavtor in filmski ustvarjalec. Na doma\u010dem glasbenem prizori\u0161\u010du je prisoten \u017ee iz \u010dasov skupine Prepozno za krokodile, ki je delovala \u017ee v 80. letih. Sredi 90. je z Mirkom Se\u0161kom ustanovil legendarno skupino Juhej in Vuhmepi\u0161, s katero je posnel tri albume \u2013 <\/span>Spohane vi\u017ee<\/em><\/span> 1997; <\/span>V ro\u017e\u2019cah<\/em><\/span> 2001) ter Med dvema ognjema 1999, ki je prejel Zlatega petelina za najbolj\u0161i folk\/etno album leta. Od leta 2003 do 2006 je s harmonika\u0161ico Minko \u0110onli\u0107 muziciral v duetu LeonzMinko. V zadnjih letih se posve\u010da predvsem samostojnemu kantavtorskem ustvarjanju, katerega plod sta kriti\u0161ko cenjena albuma \u2013 <\/span>Zrno<\/em><\/span> (2008) in <\/span>Most<\/em><\/span> (2011). V svoji glasbi se spogleduje z raznolikimi tradicionalnimi ritmi in melodijami (igra tudi na saz), z ljubezensko liriko in tudi dru\u017ebeno kritiko, ki jih prevaja v sodobne urbane kontekste. <\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/p>\n

www.myspace.com\/leonmatek<\/span><\/a>, <\/span>www.facebook.com\/leon.matek.5<\/span><\/a><\/span><\/p>\n

Leon bo 25.8. nastopil na Festivalu akusti\u010dne glasbe v Gri\u017eah pri \u017dalcu.<\/span><\/span><\/p>\n

ANDRA\u017d POLI\u010c<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Andra\u017e Poli\u010d je pesnik, glasbenik, skladatelj in igralec. Od leta 1992 je ustvaril glasbo za ve\u010d kot deset gledali\u0161kih predstav doma in v tujini ter za nekatere filme. Leta 2002 je ustanovil elektro-akusti\u010dno skupino Hamlet express, ki temelji na njegovih besedilih ter avtorski glasbi anarho \u0161ansona in je do danes izdala tri albume (<\/span>Moje mesto, 2003; Libanonski tango, 2005; \u017divi, 2011<\/em><\/span>). Kot vokalist sodeluje pri projektu <\/span>Odpeti<\/em><\/span>, v Pragi pa nastopa v duetu Duo La Boheme z Nata\u0161o Burger ter v jazz kvartetu Anima. 2010 je uglasbil pesmi Esada Baba\u010di\u0107a in skupaj z njim ustanovil ekoglasbeno komuno Via poetica. Objavil je \u017ee enajst pesni\u0161kih zbirk, njegove pesmi pa so prevedene v mnoge tuje jezike. \u017divi in ustvarja v Ljubljani in Pragi.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span>www.<\/span><\/span>myspace<\/span><\/span>.com\/<\/span><\/span>hamletexpress<\/span><\/span><\/a><\/span><\/p>\n

To poletje ga lahko ujamete na koncertih doma in v tujini \u2013 julija v Vodnikovi doma\u010diji ter v \u0160kucu (27.8.), 1. septembra na Krka festivalu (z Via poetica), 19. 9. pa bo s Hamlet Express gostoval v oddaji Iz\u0161tekani na Valu 202. Avgusta bo z duom La Boheme koncertiral na \u010ce\u0161kem in Poljskem.<\/span><\/span><\/p>\n

MARKO GROBLER<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Marko Grobler je anglist, germanst in glasbenik. Leta 1999 je ustanovil skupino Ezl ek s katero je izdal CD <\/span>Hitim zgubljen skoz’ mesto<\/em><\/span>, po razpadu skupine nadaljuje samostojno glasbeno pot. Trikrat je nastopil na Kantfestu in prejel 1., 2. in 3. nagrado. Sodeloval je s pesnikom in pisateljem Ferijem Lain\u0161\u010dkom. Plod tega sodelovanja je monografija o Prekmurju in zgo\u0161\u010denka z naslovom <\/span>Ob\u010dutek za veter<\/em><\/span>. Ustvaril je glasbo za lutkovno igro Du\u0161ana \u0160arotarja <\/span>Mali Ribi\u010d<\/em><\/span> in prispeval glasbo za dokumentarni film <\/span>Ob\u010dutek za veter<\/em><\/span> re\u017eiserke Maje Weis ter za film Mariborska dvori\u0161\u010da<\/span>. <\/span>Aprila 2011 je izdal prvo samostojno zgo\u0161\u010denko z naslovom <\/span>Iz dneva v dan<\/em><\/span> pri zalo\u017ebi Celinka. Nastopa na razli\u010dnih festivalih in koncertnih prizori\u0161\u010dih (Festival Lent, Godi bodi, Musica, Carniola, Globoka grla, festival \u0160ansona, La vie en Rose).<\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span>www.markogrobler.com<\/span><\/span><\/a><\/p>\n

Marka Groblerja to poletje lahko sli\u0161ite na festivalu Lent (4.7. \u2013 Jur\u010dkov Oder), dan kasneje v \u017dalcu (atrij Savinove hi\u0161e), 24. avgusta pa v Gri\u017eah pri \u017dalcu na Festivalu akusti\u010dne glasbe – FAG.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u0160tirje kantavtorji in ena kantavtorica \u2013 Xenia Jus, (Bo\u0161tjan) Narat, Leon Matek, Andra\u017e Poli\u010d in Marko Grobler razpravljajo o liku, delu ter vlogi kantavtorja. Drugi\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":4585,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-4584","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4584","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4584"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4584\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5949,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4584\/revisions\/5949"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4585"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4584"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4584"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4584"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}