{"id":4592,"date":"2012-07-18T00:10:08","date_gmt":"2012-07-17T22:10:08","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4592"},"modified":"2013-02-12T11:09:11","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:11","slug":"intervju-frank-bretschneider","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4592","title":{"rendered":"Intervju: Frank Bretschneider"},"content":{"rendered":"

V mariborskem Udarniku je junija v soorganizaciji zavoda uho; oko in Goethe-Instituta nastopil legendarni nem\u0161ki glasbenik Frank Bretschneider, kjer je predstavil svoj aktualni projekt Kippschwingungen.<\/em>\u00a0Bretschneider, sicer ga najdemo tudi pod imenom <\/span>Komet,<\/em> pa ni znan le po svoji dolgoletni producentski karieri, temve\u010d je poleg <\/span>Carstena Nicolaia<\/em> (<\/span>Alva Noto<\/em>) in <\/span>Olafa Benderja<\/em> (<\/span>Byetone<\/em>) tudi vodja zalo\u017ebe <\/span>Raster-Noton<\/em>, ene najbolj \u010dislanih zalo\u017eb za elektronsko glasbo. Vsi trije pa izvirajo iz vzhodnonem\u0161kega mesta <\/span>Karl-Marx-Stadt<\/em>, dana\u0161njega <\/span>Chemnitza<\/em>.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Kako si stopil na pot glasbenega ustvarjanja? Kolikor vem, nisi \u0161olan glasbenik \u2026<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Res je, nikoli nisem obiskoval kake glasbene \u0161ole. Moja pot se je za\u010dela nekje v osemdesetih, ko sem pri\u010del eksperimentirati z raznimi kasetniki in s staro kitaro. To je bil za\u010detek mojega ustvarjanja in tako sem nekako postal glasbenik. <\/span><\/span><\/p>\n

Ali dr\u017ei, da je bila v Karl-Marx-Stadtu umetni\u0161ka scena kljub takratnemu re\u017eimu precej cveto\u010da?<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

To ni veliko mesto, v tistih \u010dasih je imelo pribli\u017eno tristo tiso\u010d prebivalcev. \u0160lo je predvsem za industrijsko mesto, recimo tudi nismo imeli kak\u0161ne umetnostne akademije. Vendar pa je bila prisotna majhna scena umetnikov – pisateljev, igralcev, slikarjev itd. Obstajala je tudi majhna galerija, kjer je bilo mogo\u010de v \u017eivo do\u017eiveti zadeve, ki nam prej niso bile znane, na primer eksperimentalne filme, pa tudi glasbo. To je bilo torej majhno, vendar zelo prijetno shajali\u0161\u010de raznih ustvarjalcev. Vsi smo komunicirali med seboj; filmarji s pisatelji, glasbeniki z igralci … Ta scena je zelo pripomogla in veliko prispevala k temu, kako sem odrastel.<\/span><\/span><\/p>\n

Tvoja prva skupina oziroma umetni\u0161ki eksperimentalni projekt AG Geige<\/em> je \u017ee zgodaj dosegel precej\u0161njo prepoznavnost. Od kod izvira ime? Bi naj to bilo Aktiengesellschaft Geige<\/em> (op. a. delni\u0161ka dru\u017eba Violina)?<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Ne, AG stoji za Arbeitsgemeinschaft<\/em> (op. a. kro\u017eek). Tile kro\u017eki so bili v Vzhodni Nem\u010diji zelo raz\u0161irjeni. Uveljavljena praksa je bila, da si se po pouku udele\u017eil \u0161e neke dejavnosti, recimo slikarskega, znanstvenega ali pa glasbenega kro\u017eka. To ime skupine ni imelo nekega dejanskega pomena, nadeli smo si ga za \u0161alo. Tudi tale \u00bbGeige\u00ab v imenu je pristala tam povsem za \u0161alo.<\/span><\/span><\/p>\n

Je \u017ee takrat bilo tako, da je ena in ista oseba ustvarjala na primer in glasbo in vizualije? <\/strong> <\/span><\/span><\/p>\n

Vizualij spo\u010detka \u0161e sploh nismo imeli. \u0160lo je bolj za s punkom navdahnjeno sceno. \u010ceprav se sam niti nisem nikoli tako zelo zagrel za punk, bolj za industrial in drugo elektronsko glasbo. Smo pa poznali starej\u0161a dela eksperimentalnih vizualnih ustvarjalcev iz preteklosti, kot je recimo Hans Richter<\/em>. Nekatere zadeve smo spoznavali tudi prek zahodnonem\u0161kih radio in TV-programov. Vse to me nato navdahnilo, da sem se tudi sam pri\u010del ukvarjati prav tako z vizualijami. Na za\u010detku z 8-milimetrskim, potem pa \u0161e s 16-milimetrskim filmom.<\/span><\/span><\/p>\n

Kako je bilo z dosegljivostjo plo\u0161\u010d z Zahoda?<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Seveda ni bilo kak\u0161nega dejanskega distributerja. \u0160lo je predvsem za osebne stike – na primer, da je nekdo imel babico v Zahodni Nem\u010diji … Sam sem \u0161el ve\u010dkrat na Mad\u017earsko po plo\u0161\u010de. Spomnim se tudi plo\u0161\u010d iz Jugoslavije, kjer so imeli mnoge licence za izdaje zahodne produkcije. In tako sem lahko v Budimpe\u0161ti kupil tudi jugoslovanske izdaje, recimo Jimija Hendrixa<\/em> itd. Seveda je obstajalo tudi \u010drno tr\u017ei\u0161\u010de za vse mogo\u010de izdelke, vendar pa so bile tam cene zelo visoke. Tako, da bi rekel, da je bil radio glavni vir informacij o glasbi. Obstajali pa so tudi ljudje z velikimi zbirkami plo\u0161\u010d, ki so jih bili pripravljeni podeliti. Ve\u010d ali manj smo vsi imeli doma kasetnike in tako smo si glasbo na veliko presnemavali, tako z radia kot s teh izposojenih plo\u0161\u010d. <\/span><\/span><\/p>\n

In kateri so bili prvi glasbeniki, ki so te kakorkoli navdahnili? <\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Spo\u010detka sem odra\u0161\u010dal ob povsem obi\u010dajni glasbi – ob navadnem popu ali starem rocku, nato me je vse bolj pri\u010dela privla\u010diti psihedeli\u010dna struja, na primer Grateful Dead<\/em>. Kmalu se je pojavil novi val, pa Talking Heads<\/em>, Cabaret Voltaire<\/em>, Throbbing Gristle<\/em>, Suicide<\/em> … To so skupine, za katere bi dejal, da so pomenile nek za\u010detni glasbeni navdih zame. Predvsem je \u0161lo za to, da me je delo teh glasbenikov spodbudilo k temu, da sem tudi sam pri\u010del ustvarjati glasbo. Saj v preteklosti je bilo treba imeti vsaj neko glasbeno izobrazbo, torej tudi \u010de si \u017eelel igrati rock, si moral obvladati kitaro. Punk in novi val pa sta mi razodela, da se lahko poslu\u017ei\u0161 tudi ritem ma\u0161ine ali sintesajzerja, ustvarja\u0161 nojzerske zadeve. <\/span><\/span><\/p>\n

To je nato vodilo tudi k tvoji prvi zalo\u017ebi KlangFarbe<\/em>. \u0160lo pa je pravzaprav za zalo\u017ebo kaset \u2026<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Seveda v tistem \u010dasu ni bilo mo\u017eno imeti zasebne zalo\u017ebe. \u010ce si \u017eelel karkoli objaviti, si moral za to dobiti dovoljenje s strani dr\u017eave. Pa naj je \u0161lo za knjigo ali plo\u0161\u010do. In tudi nad tem podro\u010djem je ves \u010das pozorno bdela varnostno-obve\u0161\u010devalna slu\u017eba, torej Stasi<\/em>. Je pa bilo mo\u017eno imeti kasetnik in s presnemavanjem \u0161iriti glasbo na kasetah.<\/span><\/span><\/p>\n

Bi lahko torej dejal, da so pri Stasiju poslu\u0161ali tvojo glasbo?<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Najbr\u017e res (smeh). Vendar takrat seveda nisem vedel tega. Po padcu Berlinskega zidu sem imel mo\u017enost vpogleda v svoj dosje, ki je nastal v \u010dasu prej\u0161njega re\u017eima. Bil sem zelo presene\u010den, kaj vse so vedeli o meni. Pred tem se mi ni niti sanjalo, kako zelo vpleteni so bili v vse. Te zadeve so seveda poslu\u0161ali le zato, da so si ustvarili neko predstavo o tem, kaj sploh po\u010dnem. <\/span><\/span><\/p>\n

Pot od te majhne kasetne zalo\u017ebe te je privedla do polo\u017eaja enega izmed treh vodij Raster-Notona, torej dandanes zelo uveljavljene zalo\u017ebe . Kak\u0161na zgodba stoji za tem? <\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

V \u010dasu KlangFarbe nisem izdajal le kaset, temve\u010d tudi nekak\u0161no majhno publikacijo, kjer so lokalni umetniki objavljali razna besedila, slike itd. Tudi Carsten je takrat \u017ee prispeval nekaj svojih stvaritev. Olaf pa je bil tako kot jaz \u010dlan AG Geige in po razpadu skupine sva \u017eelela najti zalo\u017ebo, kjer bi lahko objavljala svojo aktualno glasbo, kar pa ni ravno preprosto. Zato sva leta 1996 ustanovila svojo Rastermusic<\/em>, tri leta kasneje smo se povezali s Carstenovo zalo\u017ebo Noton<\/em>, saj so nas vodili isti ideali in tako je nastal Raster-Noton.<\/span><\/span><\/p>\n

Kako se odlo\u010dite, katere ustvarjalce boste vzeli pod svoje okrilje? Ali se vsi trije usedete za mizo in soglasno sprejmete odlo\u010ditev? <\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Vsak od nas ima po navadi \u017ee v mislih nekaj imen, ki bi bila zanimiva za na\u0161o zalo\u017ebo. Gre za glasbenike, ki jih poznamo \u017ee iz preteklosti, ali pa jih sli\u0161imo v kak\u0161nem klubu ali na festivalu. Tako smo na primer sli\u0161ali danskega ustvarjalca po imenu Pixel<\/em> na festivalu v Kopenhagnu in mu predlagali sodelovanje z na\u0161o zalo\u017ebo. Torej ne gre v smeri, da bi glasbeniki nam po\u0161iljali svoje demo posnetke in bi se nato odlo\u010dili zanje, temve\u010d mi pristopimo njim. <\/span><\/span><\/p>\n

Lahko za konec nameni\u0161 nekaj besed svojemu aktualnemu projektu, ki ga predstavlja\u0161 tudi v Mariboru? Predvsem in\u0161trumentu subharchord<\/em>, na katerega je vezan \u2026<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Gre za enega izmed prvih elektronskih in\u0161trumentov, ki so jih proizvedli v Vzhodni Nem\u010diji. V bistvu niti ni bil sprva mi\u0161ljen kot in\u0161trument, temve\u010d bolj kot naprava za efekte za potrebe televizijskih oddaj, filmov, risank ali radia. Primerjali bi ga lahko s starej\u0161im in\u0161trumentom trautoniumom<\/em>. Subharchord so izdelovali v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja, nato pa je oblast prekinila proizvodnjo, saj je bil predrag. Obstajalo je le nekaj primerkov, danes so le \u0161e trije. Enega od njih pa so nedavno odkrili v nekem starem vzhodnonem\u0161kem studiu v Berlinu in poiskali in\u017eenirja, ki ga je ponovno usposobil. Nato so povabili nekaj glasbenikov, da ustvarijo kaj na njem. Za dva tedna sem ga dobil na razpolago in moram re\u010di, da me je zelo impresioniral.<\/span><\/span><\/p>\n

Frank Bretschneider: http:\/\/www.frankbretschneider.de\/Web-Site\/news.html<\/a>
\nZavod uho; oko:\u00a0http:\/\/www.centralnapostaja.si<\/a><\/p>\n

<\/object><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pogovor z legendo…<\/p>\n","protected":false},"author":9,"featured_media":4594,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-4592","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4592","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/9"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4592"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4592\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5948,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4592\/revisions\/5948"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4594"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4592"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4592"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4592"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}