{"id":4605,"date":"2012-07-20T08:00:02","date_gmt":"2012-07-20T06:00:02","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4605"},"modified":"2013-02-12T11:09:11","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:11","slug":"kantavtorska-5ka-drugo-dejanje-kantavtorjevo-mesto-v-danasnjem-svetu-iii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4605","title":{"rendered":"Kantavtorska 5ka: Drugo dejanje – Kantavtorjevo mesto v dana\u0161njem svetu (III)"},"content":{"rendered":"

\u0160tirje kantavtorji in ena kantavtorica \u2013 Xenia Jus, (Bo\u0161tjan) Narat, Leon Matek, Andra\u017e Poli\u010d in Marko Grobler razpravljajo o liku, delu ter vlogi kantavtorja. Tretji\u010d.<\/em><\/p>\n

Kantavtor je kot pozoren opazovalec in opisovalec tako intimnega kot javnega pogosto precej oster in prepoznaven kritik dru\u017ebenih razmer. Kako je z dru\u017ebeno kritiko in ostrino v kantavtorstvu danes? Kak\u0161en je polo\u017eaj kantavtorjev na tako imenovani \u00bbslovenski glasbeni sceni\u00ab \u2013 je njihova vloga v glasbenem in medijskem smislu marginalizirana ali \u0161ir\u0161e prepoznavna? Koliko k prepoznavnosti kantavtorstva in kantavtorjev prispevajo festivali, specializirani za kantavtorsko glasbo (<\/strong><\/span>Kantfest <\/strong><\/em><\/span>Ru\u0161e, <\/strong><\/span>FAG<\/strong><\/em><\/span> Gri\u017ee, <\/strong><\/span>Kantout<\/strong><\/em><\/span> Tolmin, <\/strong><\/span>Kantastik<\/strong><\/em><\/span> Ljutomer) in zakaj nimamo tak\u0161nih festivalov v ve\u010djih urbanih sredi\u0161\u010dih?<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Igor Opassi<\/figcaption><\/figure>\n

Xenia Jus:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

V desetletju za nami so bile doma in v tujini vzpostavljene zanesljive \u00bbinfo to\u010dke\u00ab \u2013 nekak\u0161na kri\u017ei\u0161\u010da enakovrednih literarno-glasbenih cest oziroma sti\u010di\u0161\u010da sodobnega evropskega kantavtorstva (kot so na primer kantavtorski festivali). Tak\u0161ne oblike dru\u017eenja imajo dolo\u010deno prednost \u00bbsamoogla\u0161evanja\u00ab, a so ravno zaradi tega lahek plen splo\u0161ne nacionalne cenzure. Slovenija je na tem podro\u010dju visoko na lestvici \u00bbsramote\u00ab, saj Kantfest v \u010dasu dosedanjega delovanja ni bil dele\u017een omembe vredne finan\u010dne podpore iz naslova dr\u017eavnih sredstev. Kako zanimivo, da slednjih na primer nikoli ne zmanjka za famozne dr\u017eavne na\u010drte, kot so re\u0161evanje bank, re\u0161evanje posameznikov, ki so povzro\u010dili nacionalni finan\u010dni in duhovni bankrot, re\u0161evanje okolju in ljudem nevarnih projektov in \u0161e in \u0161e. Kljub temu nekatere prej omenjene kantavtorske info to\u010dke delujejo. Kako delujejo, pa je vpra\u0161anje, ki bi ga bilo potrebno zastaviti tistim, ki na\u010drtujejo dolgoro\u010dni nacionalni kulturni program. Nisem pa prepri\u010dana, \u010de bi potem dobili odgovor na zastavljeno vpra\u0161anje.<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Narat:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Ostrine ne manjka, vpra\u0161anje pa je, v kolik\u0161ni meri prodre v \u0161ir\u0161o javnost. Eden glavnih problemov glasbe na sploh, ne samo kantavtorstva, je izginjajo\u010da institucija glasbenega urednika \u2013 nekoga, ki prevzema odgovornost in poseduje znanje in pogum, da sooblikuje okus poslu\u0161alstva. Festivali so krasna stvar in nujno potrebni, so pa dejansko odrinjeni na obrobje in zato v glavnem prepri\u010dujejo \u017ee prepri\u010dane.<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Leon Matek:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Do katere mere je kantavtor <\/span>\u00bb<\/span>oster<\/span>\u00ab<\/span> je stvar njegove naravnanosti. Lahko je besen in gneven ali pa zbadljiv in hudomu\u0161en, pa govori o isti temi. Lahko se spotika ob dnevno tematiko ali pa se obra\u010da k univerzalnim vpra\u0161anjem in svetu intime. Opa\u017eam, da ostrine v besedah danes ne manjka, a na dolo\u010deni to\u010dki je \u017ee pri\u0161lo do inflacije anga\u017eiranosti, vsepovprek se benti in kritizira, a gre to nekako mimo u\u0161es, se ne dotakne poslu\u0161alcev. S tujino nimam ve\u010djih izku\u0161enj, je pa res zanimivo, da so vsi slovenski kantavtorski festivali na obrobju. Morda zato, ker so glavne odre pri nas zasedli politiki in friki iz resni\u010dnostnih \u0161ovov.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Noel O'Brien<\/figcaption><\/figure>\n

Andra\u017e Poli\u010d:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Kantavtorstvo je zavezano tudi kritiziranju dru\u017ebenih razmer, ker je \u017ee v svojem izhodi\u0161\u010du <\/span>\u00bb<\/span>razgaljeno<\/span>\u00ab<\/span> in se ne skriva za <\/span>\u00bb<\/span>popularnimi la\u017emi in to(la)\u017ebami<\/span>\u00ab<\/span> koncernsko vodene glasbene industrije. Pojavljanje v medijih pa je seveda nepredvidljiv fenomen. Za razliko od 60-ih, ko je hipijska generacija raznesla te <\/span>\u00bb<\/span>glasove<\/span>\u00ab<\/span> globalno, imamo sedaj internet, ki omogo\u010da \u0161e ve\u010djo globalnost, hkrati pa anonimno lokaliziranost itd., kar je spet tema za sociologijo kulture in medijev. Festivali so vsekakor dobrodo\u0161li. Razlog, da jih ni v ve\u010djih mestih, pa je hkrati dejstvo, da je kantavtorstvo marginalizirano, ker ostra in iskrena kritika ne olep\u0161uje sveta, ampak ka\u017ee na <\/span>\u00bb<\/span>krivice in resnice<\/span>\u00ab<\/span>, ki te\u017eko prestopijo v sfero <\/span>\u00bb<\/span>popularnosti<\/span>\u00ab<\/span>. A prav temu navkljub ostaja vztrajna umetni\u0161ka sila!<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Bojan Stepan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Marko Grobler:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Mislim, da kantavtorji povsod, tudi v tujini, delujejo in se borijo za svojo prepoznavnost na podoben na\u010din. Vsekakor je na\u0161a pozicija prej marginalna, verjetno smo za to krivi tudi sami, ker se bolj kot s promocijo ukvarjamo z ustvarjanjem. Pogre\u0161am dobre promotorje, agente, saj samega sebe te\u017eko \u00bbprodajam\u00ab. Za to mi zmanjkuje \u010dasa in energije. Sam sem doslej sodeloval le na enem od omenjenih festivalov (Kantfest), pa \u0161e tam se sam prijavi\u0161 na razpis, ker gre pa\u010d za neke vrste tekmovalni festival. Na FAG sem povabljen letos, pa \u0161e to bolj po naklju\u010dju, morda bom na podoben na\u010din pri\u0161el tudi na preostala dva. Verjetno tudi to nekaj pove o prepoznavnosti. Zakaj takega festivala ni v Mariboru ali Ljubljani, ne vem. \u010ce bi ga hoteli imeti, bi si ga morali kantavtorji organizirati sami, kot je to v primeru Kantfesta in FAG-a.\u00a0<\/span><\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Kantavtorska bitja in \u017eitja:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

XENIA JUS<\/strong><\/p>\n

Ksenija Jus je kantavtorica, skladateljica in pesnica. <\/span><\/span>\u00bb<\/span>Avtorski jezik vsakega posameznika, je poezija svobodnega \u010dloveka. V odsotnosti strahu je \u010dlove\u0161ki obraz prijaznej\u0161i<\/span><\/span>\u00ab<\/span>, pravi, ko opisuje valovanje \u010dasa, ki ga \u017eivi. Nekatere njene pesmi so prevedene v nem\u0161ki, angle\u0161ki, bolgarski, poljski, \u010de\u0161ki, slova\u0161ki, bosanski ter srbski jezik. Izdala je sedem avtorskih literarno \u2013 glasbenih albumov. Trenutno s svojim dolgoletnim glasbenim prijateljem Gregorjem Cvetkom pripravlja osmi studijski izdelek z naslovom <\/span><\/span>\u010cuvaji ognja<\/em><\/span><\/span>. Ustvarja \u0161e avtorsko glasbo na gledali\u0161kem in video podro\u010dju. Kot anga\u017eirana literarna in glasbena ustvarjalka ter kulturna aktivistka si skupaj z ekipo Kantfesta prizadeva za promocijo sodobnega slovenskega kantavtorstva doma in v tujini. \u017divi in ustvarja v Ljubljani.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

http:\/\/www.hexenya.com\/<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

NARAT<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Bo\u0161tjan Narat je filozof, glasbenik, kantavtor, avtor in izvajalec scenske glasbe. S skupino Katalena, ki jo je ustanovil leta 2001, je v desetih letih izdal pet studijskih albumov. Plo\u0161\u010dam <\/span>(Z)godbe<\/em><\/span>, <\/span>Babje leto<\/em><\/span>, <\/span>Kme\u010dka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti<\/em><\/span> ter <\/span>Cvik cvak!<\/em><\/span> je v letu 2011 sledila <\/span>No\u010d \u010darovnic<\/em><\/span>. V letu 2010 je izdal samostojni prvenec z naslovom <\/span>Strah je odve\u010d<\/em><\/span>, letos spomladi pa je pri svojem novem kantavtorskem projektu zdru\u017eil mo\u010di z izku\u0161enimi glasbenimi sopotniki \u2013 Matev\u017eem Kolencem, Polono Jane\u017ei\u010d, Jeleno \u017ddrale in Bla\u017eem Celarcem, s pomo\u010djo katerih je nastal album <\/span>Konec sveta vedno pride nenapovedano<\/em><\/span>. Kot avtor glasbe za gledali\u0161\u010de je med drugim sodeloval z Janezom Jan\u0161o, Branetom Poto\u010danom, Edwardom Clugom, Valentino Turcu, Tatjano Per\u0161uh, Toma\u017eem \u0160truclom, Juretom Novakom in Maretom Bulcem.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/p>\n

www.myspace.com\/naratbostjan<\/span><\/span><\/a> www.facebook.com\/narat.bostjan.fanpage<\/span><\/span><\/p>\n

LEON MATEK<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Leon Matek je kantavtor in filmski ustvarjalec. Na doma\u010dem glasbenem prizori\u0161\u010du je prisoten \u017ee iz \u010dasov skupine Prepozno za krokodile, ki je delovala \u017ee v 80. letih. Sredi 90. je z Mirkom Se\u0161kom ustanovil legendarno skupino Juhej in Vuhmepi\u0161, s katero je posnel tri albume \u2013 <\/span>Spohane vi\u017ee<\/em><\/span> 1997; <\/span>V ro\u017e\u2019cah<\/em><\/span> 2001) ter Med dvema ognjema 1999, ki je prejel Zlatega petelina za najbolj\u0161i folk\/etno album leta. Od leta 2003 do 2006 je s harmonika\u0161ico Minko \u0110onli\u0107 muziciral v duetu LeonzMinko. V zadnjih letih se posve\u010da predvsem samostojnemu kantavtorskem ustvarjanju, katerega plod sta kriti\u0161ko cenjena albuma \u2013 <\/span>Zrno<\/em><\/span> (2008) in <\/span>Most<\/em><\/span> (2011). V svoji glasbi se spogleduje z raznolikimi tradicionalnimi ritmi in melodijami (igra tudi na saz), z ljubezensko liriko in tudi dru\u017ebeno kritiko, ki jih prevaja v sodobne urbane kontekste. <\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/p>\n

www.myspace.com\/leonmatek<\/span><\/a>, <\/span>www.facebook.com\/leon.matek.5<\/span><\/a><\/span><\/p>\n

Leon bo 25.8. nastopil na Festivalu akusti\u010dne glasbe v Gri\u017eah pri \u017dalcu.<\/span><\/span><\/p>\n

ANDRA\u017d POLI\u010c<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Andra\u017e Poli\u010d je pesnik, glasbenik, skladatelj in igralec. Od leta 1992 je ustvaril glasbo za ve\u010d kot deset gledali\u0161kih predstav doma in v tujini ter za nekatere filme. Leta 2002 je ustanovil elektro-akusti\u010dno skupino Hamlet express, ki temelji na njegovih besedilih ter avtorski glasbi anarho \u0161ansona in je do danes izdala tri albume (<\/span>Moje mesto, 2003; Libanonski tango, 2005; \u017divi, 2011<\/em><\/span>). Kot vokalist sodeluje pri projektu <\/span>Odpeti<\/em><\/span>, v Pragi pa nastopa v duetu Duo La Boheme z Nata\u0161o Burger ter v jazz kvartetu Anima. 2010 je uglasbil pesmi Esada Baba\u010di\u0107a in skupaj z njim ustanovil ekoglasbeno komuno Via poetica. Objavil je \u017ee enajst pesni\u0161kih zbirk, njegove pesmi pa so prevedene v mnoge tuje jezike. \u017divi in ustvarja v Ljubljani in Pragi.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span>www.<\/span><\/span>myspace<\/span><\/span>.com\/<\/span><\/span>hamletexpress<\/span><\/span><\/a><\/span><\/p>\n

To poletje ga lahko ujamete na koncertih doma in v tujini \u2013 julija v Vodnikovi doma\u010diji ter v \u0160kucu (27.8.), 1. septembra na Krka festivalu (z Via poetica), 19. 9. pa bo s Hamlet Express gostoval v oddaji Iz\u0161tekani na Valu 202. Avgusta bo z duom La Boheme koncertiral na \u010ce\u0161kem in Poljskem.<\/span><\/span><\/p>\n

MARKO GROBLER<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Marko Grobler je anglist, germanst in glasbenik. Leta 1999 je ustanovil skupino Ezl ek s katero je izdal CD <\/span>Hitim zgubljen skoz’ mesto<\/em><\/span>, po razpadu skupine nadaljuje samostojno glasbeno pot. Trikrat je nastopil na Kantfestu in prejel 1., 2. in 3. nagrado. Sodeloval je s pesnikom in pisateljem Ferijem Lain\u0161\u010dkom. Plod tega sodelovanja je monografija o Prekmurju in zgo\u0161\u010denka z naslovom <\/span>Ob\u010dutek za veter<\/em><\/span>. Ustvaril je glasbo za lutkovno igro Du\u0161ana \u0160arotarja <\/span>Mali Ribi\u010d<\/em><\/span> in prispeval glasbo za dokumentarni film <\/span>Ob\u010dutek za veter<\/em><\/span> re\u017eiserke Maje Weis ter za film Mariborska dvori\u0161\u010da<\/span>. <\/span>Aprila 2011 je izdal prvo samostojno zgo\u0161\u010denko z naslovom <\/span>Iz dneva v dan<\/em><\/span> pri zalo\u017ebi Celinka. Nastopa na razli\u010dnih festivalih in koncertnih prizori\u0161\u010dih (Festival Lent, Godi bodi, Musica, Carniola, Globoka grla, festival \u0160ansona, La vie en Rose).<\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span>www.markogrobler.com<\/span><\/span><\/a><\/p>\n

Marka Groblerja to poletje lahko sli\u0161ite na festivalu Lent (4.7. \u2013 Jur\u010dkov Oder), dan kasneje v \u017dalcu (atrij Savinove hi\u0161e), 24. avgusta pa v Gri\u017eah pri \u017dalcu na Festivalu akusti\u010dne glasbe – FAG.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u0160tirje kantavtorji in ena kantavtorica \u2013 Xenia Jus, (Bo\u0161tjan) Narat, Leon Matek, Andra\u017e Poli\u010d in Marko Grobler razpravljajo o liku, delu ter vlogi kantavtorja. Tretji\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":4607,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-4605","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4605","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4605"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4605\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5946,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4605\/revisions\/5946"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4607"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4605"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4605"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4605"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}