{"id":4612,"date":"2012-08-01T08:00:55","date_gmt":"2012-08-01T06:00:55","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4612"},"modified":"2013-02-12T11:09:09","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:09","slug":"kantavtorska-5ka-drugo-dejanje-kantavtorstvo-v-primezu-kulturne-politike-iv","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4612","title":{"rendered":"Kantavtorska 5ka: Drugo dejanje – Kantavtorstvo v prime\u017eu kulturne politike (IV)"},"content":{"rendered":"

\u0160tirje kantavtorji in ena kantavtorica \u2013 Xenia Jus, (Bo\u0161tjan) Narat, Leon Matek, Andra\u017e Poli\u010d in Marko Grobler razpravljajo o liku, delu ter vlogi kantavtorja. \u010cetrti\u010d.<\/em><\/p>\n

Nih\u010de se ne rodi kot kantavtor, ampak zori ob raznih vplivih okolja, opazuje in reflektira, ponotranja sentimente in izku\u0161nje, estetsko, emocionalno in tehni\u010dno pa ga brusijo tudi najrazli\u010dnej\u0161e muzike in muzi\u010disti. Domnevam, da ste preposlu\u0161ali in da poslu\u0161ate veliko glasbe. Kateri kantavtorji\/ce so (bili) va\u0161i vzorniki? <\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Kantavtorstvo pri nas \u0161e vedno ni priznan umetni\u0161ki poklic. Sode\u010d po peticiji za priznanje kantavtorskega poklica v razvidu specializiranih umetni\u0161kih poklicev, ki ste jo podpisali mnogi kantavtorji in somi\u0161ljeniki (skoraj 250 podpisnikov), je razvidno, da ima kulturna politika kljub 40 in ve\u010d letni tradiciji kantavtorstva v Sloveniji \u0161e vedno precej ma\u010dehovski odnos do kantavtorstva. Je kulturna politika dol\u017ena podpirati kantavtorstvo? Kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi kulturna politika prepoznala vrednost kantavtorskega ustvarjanja?<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Igor Opassi<\/figcaption><\/figure>\n

Xenia Jus:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Vsi smo prepojeni z nevidnimi besedami, okusi in zvoki \u010dasa, ki nam je namenjen. Osebno \u017eivim v \u010dasu dru\u017ebenih sprememb, ki zemljevid Evrope spreminjajo v\u010dasih v hitrej\u0161ih, v\u010dasih v po\u010dasnej\u0161ih intervalih. Evropa je namre\u010d, ne glede na \u010dastitljivo starost, ob\u010dutljiva celina starih zamer, ki so \u010dloveku vse prej kot ljube. Nasprotno \u2013 so zdravju zelo \u0161kodljive, duhamorne in neprijetne. \u010cez ve\u010d desetletij bodo rodovi neke oddaljene Slovenije, ki se morda takrat niti ne bo ve\u010d imenovala Slovenija, gledali na na\u0161 \u010das kot \u010das krutega sistemskega izkori\u0161\u010danja. \u010cas, v katerem smo bili ljudje le \u0161tevilka v slu\u017ebi Kapitala. A skozi nastajajo\u010da literarna dela lahko rodovom, ki prihajajo, poleg osebne refleksije podajamo tudi dokumentirano \u00bbzvo\u010dno sliko ujetni\u0161tva\u00ab, ki ga \u017eivimo. In ni nas malo. Ljudje, ki so pred ve\u010d \u0161tiridesetimi leti za\u010deli krojiti doma\u010do kantavtorsko pot, so danes del lo\u010denih nacionalnih identitet, ki \u0161e vedno delujejo homogeno. Tisti, ki smo pri\u0161li kasneje, hodimo po njihovih stopinjah in hkrati ustvarjamo nove. Kova\u010di\u010d, Brecelj, Pengov, Mlinarec, Dedi\u0107\u2026seznamu ni videti konca. In upam, da ga bo dostojno dopolnila moja generacija. Dobri so, moji starej\u0161i in mlaj\u0161i kantavtorski \u00bbtovari\u0161ice in tovari\u0161i\u00ab. Skozi njihova dela \u0161e bolj intenzivno, \u0161e bolj strastno spoznavam \u010das, ki ga \u017eivim. In ravno ta strast do ustvarjanja nas povezuje. Strast, ki je mo\u010dnej\u0161a od strahu. Ma\u010dehovski oziroma ignorantski odnos kulturne politike do kantavtorskega ustvarjanja pa je znova vpra\u0161anje, ki naj bo naslovljeno tja, kjer nas ne \u017eelijo sli\u0161ati in bodo storili vse, da tako tudi ostane.\u00a0<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Narat:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Priznanje kantavtorstva kot poklica je nujno, tako zaradi ureditve statusa kot tudi zaradi geste same, ki bi pomenila tudi simbolno priznanje vrednosti po\u010detja tistih, ki se uvr\u0161\u010dajo v to sfero ustvarjanja. Kar pa se ti\u010de vzornikov, bi te\u017eko govoril o kak\u0161nih neposrednih vplivih. Gre bolj za neke vrste akumulacijo; vse tisto, na kar naleti\u0161 tekom svojega razvoja, se nekje nabira, te na tak ali druga\u010den na\u010din zaznamuje. <\/span>In ta <\/span>\u00bb<\/span>neviden<\/span>\u00ab<\/span> vpliv je v resnici tisti, ki pomeni najve\u010d.<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Leon Matek:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

V resnici poslu\u0161am zelo raznoliko glasbo, zato so name kot na glasbenika vplivali mnogi glasbeniki. Na tem mestu se bom omejil le na kantavtorje – od tujih morda \u0161e najbolj Johnny Cash, Bob Dylan, Leonard Cohen in Paulo Conte, od slovenskih pa Toma\u017e Pengov, Marko Brecelj, Jani Kova\u010di\u010d in Iztok Mlakar. Ignorantski odnos <\/span>\u00bb<\/span>kulturne<\/span>\u00ab<\/span> politike ne le do kantavtorskega ustvarjanja, temve\u010d do umetni\u0161kega ustvarjanja nasploh, ka\u017ee na nizek duhovni nivo dana\u0161njega slovenskega civilizacijskega trenutka. Danes je absolutno v ospredju ekonomski interes, politiki nas hranijo z demagogijo recesije, dru\u017ebenega bruto proizvoda in nujnosti gospodarske rasti, v imenu svetovnega gospodarskega tekmovanja z izlo\u010danjem tistih, ki so <\/span>\u00bb<\/span>prevelik stro\u0161ek<\/span>\u00ab<\/span>. Zato, da lahko bogati \u0161e bolj bogatijo, naj revni \u0161e bolj zatisnejo pasove. Kak\u0161na spervertirana logika. Kdo v tej d\u017eungli sploh potrebuje pesnike?<\/span><\/p>\n

<\/dt>\n<\/dl>\n
\n
\"\"<\/a>
Foto: Noel O'Brien<\/figcaption><\/figure>\n

Andra\u017e Poli\u010d:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Prvi vzornik je bil starej\u0161i tabornik Ale\u0161 Berkopec (\u0161e danes aktiven glasbenik), ki je ob preigravanju Hendrixa vzbudil mojo strast do kitare. Temu je sledilo obdobje rokenrola in z gimnazijo so pri\u0161li Toma\u017e Pengov, Marko Brecelj, Jani Kova\u010di\u010d, Leonard Cohen, Bob Dylan, Tracy Chapman, Fabrizio de Andre, nazadnje pa \u0161e Nick Drake. Moj odnos do kitare pa je zaznamovan z u\u010diteljem-mojstrom Jerkom Novakom. Kaj ve\u010d imen pa ne bi niti omenjal, ker je nenazadnje cel svet <\/span>\u00bb<\/span>tvoj u\u010ditelj<\/span>\u00ab<\/span> in \u010distih samoukov ni.<\/span><\/span><\/p>\n

Kantavtorstvo bi moralo imeti priznan kulturni status. To je stvar kulturne politike in sploh politi\u010dne kulture v neki dr\u017eavi. Dr\u017eava, ki je \u0161e zmeraj obremenjena in ideolo\u0161ko razklana zaradi polpretekle zgodovine in ne premore konstruktivnega politi\u010dnega dialoga, se v splo\u0161nem boji tudi kantavtorskih uporni\u0161kih glasov. Kaj spremeniti? Vztrajati s pogumom v svoji iskrenosti in spremembe pridejo same od sebe! Kdor je politi\u010dni aktivist, naj bo aktivist, kdor je pu\u0161\u010davnik, naj \u017eivi v pu\u0161\u010davi.\u00a0<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Bojan Stepan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Marko Grobler:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Kot otrok sem pred blokom vsak ve\u010der poslu\u0161al <\/span>\u00bb<\/span>kantavtorske ve\u010dere<\/span>\u00ab<\/span>. Vedno se je na\u0161el nekdo, ki je igral kitaro in prepeval. V glavnem so preigravali pesmi znanih kantavtorjev, Dylana, Younga, Donovana, Bala\u0161evi\u0107a, Mlinarca, Kova\u010di\u010da, Predina, Beatle, Stonse, Byrdse, tu in tam tudi kak\u0161no svojo. Vsi smo se u\u010dili drug od drugega. Zame je bila to ena pomembnej\u0161ih glasbenih izku\u0161enj. Takrat nisem razmi\u0161ljal o tem, \u010de so to kantavtorji ali ne, \u010de sem jaz kantavtor ali ne, bila je glasba, ki me je potegnila in besedila, ki so mi nekaj pomenila. Samo to je pomembno. Kar se ti\u010de odnosa kulturne politike do kantavtorstva, je ta verjetno samo odraz splo\u0161ne politi\u010dne kulture. Koga pa briga, kako bom pre\u017eivel s tem, s \u010dimer se pre\u017eivljam. Hodim v slu\u017ebo kot ve\u010dina in se ustra\u0161im, ko kdaj muziko dojamem kot preklet ali lep hobi. To enostavno ni hobi. Kantavtorstvo ni hobi, tako kot pesni\u0161tvo ni hobi. Sem ustvarjalec, ki je prisiljen hoditi v slu\u017ebo, da lahko pre\u017eivlja dru\u017eino.\u00a0<\/span><\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Kantavtorska bitja in \u017eitja:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

XENIA JUS<\/strong><\/p>\n

Ksenija Jus je kantavtorica, skladateljica in pesnica. <\/span><\/span>\u00bb<\/span>Avtorski jezik vsakega posameznika, je poezija svobodnega \u010dloveka. V odsotnosti strahu je \u010dlove\u0161ki obraz prijaznej\u0161i<\/span><\/span>\u00ab<\/span>, pravi, ko opisuje valovanje \u010dasa, ki ga \u017eivi. Nekatere njene pesmi so prevedene v nem\u0161ki, angle\u0161ki, bolgarski, poljski, \u010de\u0161ki, slova\u0161ki, bosanski ter srbski jezik. Izdala je sedem avtorskih literarno \u2013 glasbenih albumov. Trenutno s svojim dolgoletnim glasbenim prijateljem Gregorjem Cvetkom pripravlja osmi studijski izdelek z naslovom <\/span><\/span>\u010cuvaji ognja<\/em><\/span><\/span>. Ustvarja \u0161e avtorsko glasbo na gledali\u0161kem in video podro\u010dju. Kot anga\u017eirana literarna in glasbena ustvarjalka ter kulturna aktivistka si skupaj z ekipo Kantfesta prizadeva za promocijo sodobnega slovenskega kantavtorstva doma in v tujini. \u017divi in ustvarja v Ljubljani.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

http:\/\/www.hexenya.com\/<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

NARAT<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Bo\u0161tjan Narat je filozof, glasbenik, kantavtor, avtor in izvajalec scenske glasbe. S skupino Katalena, ki jo je ustanovil leta 2001, je v desetih letih izdal pet studijskih albumov. Plo\u0161\u010dam <\/span>(Z)godbe<\/em><\/span>, <\/span>Babje leto<\/em><\/span>, <\/span>Kme\u010dka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti<\/em><\/span> ter <\/span>Cvik cvak!<\/em><\/span> je v letu 2011 sledila <\/span>No\u010d \u010darovnic<\/em><\/span>. V letu 2010 je izdal samostojni prvenec z naslovom <\/span>Strah je odve\u010d<\/em><\/span>, letos spomladi pa je pri svojem novem kantavtorskem projektu zdru\u017eil mo\u010di z izku\u0161enimi glasbenimi sopotniki \u2013 Matev\u017eem Kolencem, Polono Jane\u017ei\u010d, Jeleno \u017ddrale in Bla\u017eem Celarcem, s pomo\u010djo katerih je nastal album <\/span>Konec sveta vedno pride nenapovedano<\/em><\/span>. Kot avtor glasbe za gledali\u0161\u010de je med drugim sodeloval z Janezom Jan\u0161o, Branetom Poto\u010danom, Edwardom Clugom, Valentino Turcu, Tatjano Per\u0161uh, Toma\u017eem \u0160truclom, Juretom Novakom in Maretom Bulcem.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/p>\n

www.myspace.com\/naratbostjan<\/span><\/span><\/a> www.facebook.com\/narat.bostjan.fanpage<\/span><\/span><\/p>\n

LEON MATEK<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Leon Matek je kantavtor in filmski ustvarjalec. Na doma\u010dem glasbenem prizori\u0161\u010du je prisoten \u017ee iz \u010dasov skupine Prepozno za krokodile, ki je delovala \u017ee v 80. letih. Sredi 90. je z Mirkom Se\u0161kom ustanovil legendarno skupino Juhej in Vuhmepi\u0161, s katero je posnel tri albume \u2013 <\/span>Spohane vi\u017ee<\/em><\/span> 1997; <\/span>V ro\u017e\u2019cah<\/em><\/span> 2001) ter Med dvema ognjema 1999, ki je prejel Zlatega petelina za najbolj\u0161i folk\/etno album leta. Od leta 2003 do 2006 je s harmonika\u0161ico Minko \u0110onli\u0107 muziciral v duetu LeonzMinko. V zadnjih letih se posve\u010da predvsem samostojnemu kantavtorskem ustvarjanju, katerega plod sta kriti\u0161ko cenjena albuma \u2013 <\/span>Zrno<\/em><\/span> (2008) in <\/span>Most<\/em><\/span> (2011). V svoji glasbi se spogleduje z raznolikimi tradicionalnimi ritmi in melodijami (igra tudi na saz), z ljubezensko liriko in tudi dru\u017ebeno kritiko, ki jih prevaja v sodobne urbane kontekste. <\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/p>\n

www.myspace.com\/leonmatek<\/span><\/a>, <\/span>www.facebook.com\/leon.matek.5<\/span><\/a><\/span><\/p>\n

Leon bo 25.8. nastopil na Festivalu akusti\u010dne glasbe v Gri\u017eah pri \u017dalcu.<\/span><\/span><\/p>\n

ANDRA\u017d POLI\u010c<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Andra\u017e Poli\u010d je pesnik, glasbenik, skladatelj in igralec. Od leta 1992 je ustvaril glasbo za ve\u010d kot deset gledali\u0161kih predstav doma in v tujini ter za nekatere filme. Leta 2002 je ustanovil elektro-akusti\u010dno skupino Hamlet express, ki temelji na njegovih besedilih ter avtorski glasbi anarho \u0161ansona in je do danes izdala tri albume (<\/span>Moje mesto, 2003; Libanonski tango, 2005; \u017divi, 2011<\/em><\/span>). Kot vokalist sodeluje pri projektu <\/span>Odpeti<\/em><\/span>, v Pragi pa nastopa v duetu Duo La Boheme z Nata\u0161o Burger ter v jazz kvartetu Anima. 2010 je uglasbil pesmi Esada Baba\u010di\u0107a in skupaj z njim ustanovil ekoglasbeno komuno Via poetica. Objavil je \u017ee enajst pesni\u0161kih zbirk, njegove pesmi pa so prevedene v mnoge tuje jezike. \u017divi in ustvarja v Ljubljani in Pragi.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span>www.<\/span><\/span>myspace<\/span><\/span>.com\/<\/span><\/span>hamletexpress<\/span><\/span><\/a><\/span><\/p>\n

To poletje ga lahko ujamete na koncertih doma in v tujini \u2013 julija v Vodnikovi doma\u010diji ter v \u0160kucu (27.8.), 1. septembra na Krka festivalu (z Via poetica), 19. 9. pa bo s Hamlet Express gostoval v oddaji Iz\u0161tekani na Valu 202. Avgusta bo z duom La Boheme koncertiral na \u010ce\u0161kem in Poljskem.<\/span><\/span><\/p>\n

MARKO GROBLER<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Marko Grobler je anglist, germanst in glasbenik. Leta 1999 je ustanovil skupino Ezl ek s katero je izdal CD <\/span>Hitim zgubljen skoz’ mesto<\/em><\/span>, po razpadu skupine nadaljuje samostojno glasbeno pot. Trikrat je nastopil na Kantfestu in prejel 1., 2. in 3. nagrado. Sodeloval je s pesnikom in pisateljem Ferijem Lain\u0161\u010dkom. Plod tega sodelovanja je monografija o Prekmurju in zgo\u0161\u010denka z naslovom <\/span>Ob\u010dutek za veter<\/em><\/span>. Ustvaril je glasbo za lutkovno igro Du\u0161ana \u0160arotarja <\/span>Mali Ribi\u010d<\/em><\/span> in prispeval glasbo za dokumentarni film <\/span>Ob\u010dutek za veter<\/em><\/span> re\u017eiserke Maje Weis ter za film Mariborska dvori\u0161\u010da<\/span>. <\/span>Aprila 2011 je izdal prvo samostojno zgo\u0161\u010denko z naslovom <\/span>Iz dneva v dan<\/em><\/span> pri zalo\u017ebi Celinka. Nastopa na razli\u010dnih festivalih in koncertnih prizori\u0161\u010dih (Festival Lent, Godi bodi, Musica, Carniola, Globoka grla, festival \u0160ansona, La vie en Rose).<\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span>www.markogrobler.com<\/span><\/span><\/a><\/p>\n

Marka Groblerja to poletje lahko sli\u0161ite na festivalu Lent (4.7. \u2013 Jur\u010dkov Oder), dan kasneje v \u017dalcu (atrij Savinove hi\u0161e), 24. avgusta pa v Gri\u017eah pri \u017dalcu na Festivalu akusti\u010dne glasbe – FAG.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u0160tirje kantavtorji in ena kantavtorica \u2013 Xenia Jus, (Bo\u0161tjan) Narat, Leon Matek, Andra\u017e Poli\u010d in Marko Grobler razpravljajo o liku, delu ter vlogi kantavtorja. \u010cetrti\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":4613,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-4612","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4612","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4612"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4612\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5940,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4612\/revisions\/5940"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4613"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4612"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4612"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4612"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}