{"id":4622,"date":"2012-08-18T08:00:07","date_gmt":"2012-08-18T06:00:07","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4622"},"modified":"2013-02-12T11:09:08","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:08","slug":"kantavtorska-5ka-drugo-dejanje-intimne-in-angazirane-note-kantavtorskega-ustvarjanja-v","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4622","title":{"rendered":"Kantavtorska 5ka: Drugo dejanje – Intimne in anga\u017eirane note kantavtorskega ustvarjanja (V)"},"content":{"rendered":"

\u0160tirje kantavtorji in ena kantavtorica \u2013 Xenia Jus, (Bo\u0161tjan) Narat, Leon Matek, Andra\u017e Poli\u010d in Marko Grobler razpravljajo o liku, delu ter vlogi kantavtorja. Peti\u010d..<\/em><\/p>\n

Za konec bom parafrazirala Leonarda Cohena, ki pravi, da je glasba zgolj dokaz \u017eivljenja. \u010ce \u017eivljenje dobro gori, potem je glasba njegov pepel. \u010ce pobrskate po tem pepelu – kak\u0161no je razmerje med intimnimi, liri\u010dnimi pripovedmi in bolj (dru\u017ebeno) anga\u017eiranim pristopom v va\u0161em ustvarjanju? Se za pisanje poglabljate vase ali i\u0161\u010dete ideje kje drugje? Kak\u0161no vlogo igra v procesu ustvarjanja in aran\u017eiranja komadov glasba? Jo dojemate kot bistveni element va\u0161e kantavtorske muzike ali kot sredstvo za to, da pesem oziroma njena sporo\u010dilnost la\u017eje in bolj intenzivno, celostno nagovori poslu\u0161alca? Ali najprej napi\u0161ete besedilo, za katerega kasneje ustvarite glasbeni aran\u017ema ali te\u010de proces v obratni smeri ali gre morda za so\u010dasno ustvarjanje? Je pisanje (<\/strong><\/span>songwriting<\/strong><\/em><\/span>) te\u017eko delo?<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Igor Opassi<\/figcaption><\/figure>\n

Xenia Jus:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Besedam Leonarda Cohena je te\u017eko dodati kaj bistvenega. Kar je intimnega, postane skozi besede javno in kar je javno, postane z besedo moje, intimno, tvoje. Domnevam, da imamo vsi, ki ustvarjajamo v polju sodobnega kantavtorstva, svoj jaz. Na\u010din ustvarjanja, ustvarjalni bioritem posameznice, posameznika, kolektivnega kantavtorskega, je mnogoteri. Govori ne\u0161teto jezikov, slengov, nare\u010dij, pripoveduje sentimentalno zgodbo zaljubljencev in kri\u010di zgodbe raz\u010dlove\u010denja, te\u010de v strugah mogo\u010dnih besednih rek in tvori neprehodne gorske verige, do katerih najvi\u0161jih literarnih vrhov se\u017eejo le redki. Redki so, \u010de se izrazim z besedami Cohena, za katerimi ostane pepel. \u010ce je beseda veter, razpiha pepel med ljudi, ki znajo in \u017eelijo sli\u0161ati. Zato je zame pisanje (<\/span>songwriting<\/em><\/span>) ve\u010d kot delo. To je mnogo ve\u010d kot dokaz \u017eivljenja. To je \u017eivljenje samo.\u00a0<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Narat:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Svoje pisanje do\u017eivljam kot zgo\u0161\u010devanje. Neka emocija, situacija, premislek se dobesedno zgosti v preblisk, ki je lahko stavek, verz, v\u010dasih tudi posami\u010dna beseda. \u010ce je zgostitev dovolj mo\u010dna, se raz-pi\u0161e v pesem, glasba pa (vsaj v mojem primeru) besedi zelo hitro sledi. Ta proces je seveda delo, sploh <\/span>post festum<\/em><\/span>, ko se pesem pili in dodeluje, je pa hkrati neverjetno lahkoten, kadar pa\u010d ste\u010de. Te\u017eava pa je seveda v tem, da ga ne more\u0161 izsiliti.<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Leon Matek:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Menim, da pravi umetnik izgoreva \u017eivljenje skozi svojo osebno izku\u0161njo in je odprt k univerzalnemu. Med njim in njegovo izpovedjo ne sme biti prera\u010dunljivosti, sicer je njegova umetnost povr\u0161na in banalna. Sam v svojih pesmih vedno izhajam iz osebne, intimne izku\u0161nje in se sprehajam med liri\u010dnim ter anga\u017eiranim polom svoje osebnosti. Glede na to, kako se me \u017eivljenje v danem trenutku dotika, pu\u0161\u010dam svojo sled. Glasba in beseda sta v mojih pesmih enako pomembni. Ve\u010dino besedil iz mene evocira glasba, ki jo obi\u010dajno ustvarim prej in mi pomaga, da se dvignem na drugo raven zavesti. Naj za konec spregovorim \u0161e v pesni\u0161kem jeziku: <\/span>Ta pesem ni hit in ves ta \u0161it, ki skriva se za la\u017enim bli\u0161\u010dem, pesek v o\u010di in medene fraze, sr\u010dne skrbi in ekstaze, to ni be-pop, to ni oh in sploh ne gre za <\/em><\/span>good look<\/span> in denarce. Moja pesem je moja kri, moj \u017eol\u010d, moje kosti, strast, misel, beda in strah, prvi in poslednji dah.<\/em><\/span>\u2026<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Noel O'Brien<\/figcaption><\/figure>\n

Andra\u017e Poli\u010d:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Se strinjam z Leonardovimi besedami o pesmih kot dokazu \u017eivljenja in njegovem pepelu. To nam daje estetski in duhovni zanos. Moja ustvarjalna dejavnost na podro\u010dju glasbe in poezije se giblje med besedami oziroma poezijo, ki zadostuje sama po sebi, ne potrebuje glasbe (oziroma i\u0161\u010de glasbeno-ritmi\u010dne elemente v jeziku), med glasbo, ki je instrumentalna in kjer je vsaka beseda odve\u010d, do spojitve obeh, kar bi lahko imenoval kantavtorstvo (ki ga vklju\u010dim v \u0161ir\u0161o zasedbo glasbenikov kot na primer Hamlet express, Via Poetica, La Boheme), kjer pa besedilo in glasba nastajata v\u010dasih posebej, v\u010dasih isto\u010dasno. Vsekakor pa sem bolj liri\u010dno-intimen avtor. Ali je to te\u017eko delo? Zame ne, ker mi predstavlja vir zadovoljstva. Vsekakor pa je delo in ne lastna zabava, kar je obi\u010dajen stereotip delodajalcev. Cilj dela je omogo\u010diti \u010dloveku dostojno \u017eivljenje, ne pa nezmo\u017enost pre\u017eivetja. Poskusite danes pre\u017eiveti kot kantavtor in odgovor bo – te\u017eko delo! How does it feel like a\u2026\u00a0<\/span><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Bojan Stepan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Marko Grobler:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Pisanja samega seveda ne jemljem kot te\u017eko delo, sicer tega ne bi po\u010del. Te\u017eka so obdobja, ko ni\u010desar ne napi\u0161e\u0161. Te\u017eko je tudi pisati odgovore za intervju. Sam proces ustvarjanja poteka razli\u010dno, v\u010dasih se najprej pojavi melodija, spet drugi\u010d najprej besede, velikokrat pa oboje hkrati. Pomebno je seveda oboje, glasba in besedilo \u2013 v\u010dasih mi eno uspe bolje kot drugo, tu in tam pa se mi celo zdi, da sta tekst in glasba enako dobra. Takrat je to to. Vsaj zame. Pesmi so, kakr\u0161ne so: intimne, liri\u010dne, pripovedne, anga\u017eirane, lepe, grde, zanimive, dolgo\u010dasne. Vsaka je lahko vse to in vsaka pripoveduje kaj drugega. Nekatere so bolj ljubezenske, druge bolj dru\u017ebeno-kriti\u010dne, tretje satiri\u010dne, tragi\u010dne, zajebantske, nostalgi\u010dne. Morda pa vse govorijo o isti stvari in je vsaka na nek na\u010din anga\u017eirana. \u00a0<\/span><\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Kantavtorska bitja in \u017eitja:<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

XENIA JUS<\/strong><\/p>\n

Ksenija Jus je kantavtorica, skladateljica in pesnica. <\/span><\/span>\u00bb<\/span>Avtorski jezik vsakega posameznika, je poezija svobodnega \u010dloveka. V odsotnosti strahu je \u010dlove\u0161ki obraz prijaznej\u0161i<\/span><\/span>\u00ab<\/span>, pravi, ko opisuje valovanje \u010dasa, ki ga \u017eivi. Nekatere njene pesmi so prevedene v nem\u0161ki, angle\u0161ki, bolgarski, poljski, \u010de\u0161ki, slova\u0161ki, bosanski ter srbski jezik. Izdala je sedem avtorskih literarno \u2013 glasbenih albumov. Trenutno s svojim dolgoletnim glasbenim prijateljem Gregorjem Cvetkom pripravlja osmi studijski izdelek z naslovom <\/span><\/span>\u010cuvaji ognja<\/em><\/span><\/span>. Ustvarja \u0161e avtorsko glasbo na gledali\u0161kem in video podro\u010dju. Kot anga\u017eirana literarna in glasbena ustvarjalka ter kulturna aktivistka si skupaj z ekipo Kantfesta prizadeva za promocijo sodobnega slovenskega kantavtorstva doma in v tujini. \u017divi in ustvarja v Ljubljani.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

http:\/\/www.hexenya.com\/<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

NARAT<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Bo\u0161tjan Narat je filozof, glasbenik, kantavtor, avtor in izvajalec scenske glasbe. S skupino Katalena, ki jo je ustanovil leta 2001, je v desetih letih izdal pet studijskih albumov. Plo\u0161\u010dam <\/span>(Z)godbe<\/em><\/span>, <\/span>Babje leto<\/em><\/span>, <\/span>Kme\u010dka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti<\/em><\/span> ter <\/span>Cvik cvak!<\/em><\/span> je v letu 2011 sledila <\/span>No\u010d \u010darovnic<\/em><\/span>. V letu 2010 je izdal samostojni prvenec z naslovom <\/span>Strah je odve\u010d<\/em><\/span>, letos spomladi pa je pri svojem novem kantavtorskem projektu zdru\u017eil mo\u010di z izku\u0161enimi glasbenimi sopotniki \u2013 Matev\u017eem Kolencem, Polono Jane\u017ei\u010d, Jeleno \u017ddrale in Bla\u017eem Celarcem, s pomo\u010djo katerih je nastal album <\/span>Konec sveta vedno pride nenapovedano<\/em><\/span>. Kot avtor glasbe za gledali\u0161\u010de je med drugim sodeloval z Janezom Jan\u0161o, Branetom Poto\u010danom, Edwardom Clugom, Valentino Turcu, Tatjano Per\u0161uh, Toma\u017eem \u0160truclom, Juretom Novakom in Maretom Bulcem.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/p>\n

www.myspace.com\/naratbostjan<\/span><\/span><\/a> www.facebook.com\/narat.bostjan.fanpage<\/span><\/span><\/p>\n

LEON MATEK<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Leon Matek je kantavtor in filmski ustvarjalec. Na doma\u010dem glasbenem prizori\u0161\u010du je prisoten \u017ee iz \u010dasov skupine Prepozno za krokodile, ki je delovala \u017ee v 80. letih. Sredi 90. je z Mirkom Se\u0161kom ustanovil legendarno skupino Juhej in Vuhmepi\u0161, s katero je posnel tri albume \u2013 <\/span>Spohane vi\u017ee<\/em><\/span> 1997; <\/span>V ro\u017e\u2019cah<\/em><\/span> 2001) ter Med dvema ognjema 1999, ki je prejel Zlatega petelina za najbolj\u0161i folk\/etno album leta. Od leta 2003 do 2006 je s harmonika\u0161ico Minko \u0110onli\u0107 muziciral v duetu LeonzMinko. V zadnjih letih se posve\u010da predvsem samostojnemu kantavtorskem ustvarjanju, katerega plod sta kriti\u0161ko cenjena albuma \u2013 <\/span>Zrno<\/em><\/span> (2008) in <\/span>Most<\/em><\/span> (2011). V svoji glasbi se spogleduje z raznolikimi tradicionalnimi ritmi in melodijami (igra tudi na saz), z ljubezensko liriko in tudi dru\u017ebeno kritiko, ki jih prevaja v sodobne urbane kontekste. <\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span><\/span><\/p>\n

www.myspace.com\/leonmatek<\/span><\/a>, <\/span>www.facebook.com\/leon.matek.5<\/span><\/a><\/span><\/p>\n

Leon bo 25.8. nastopil na Festivalu akusti\u010dne glasbe v Gri\u017eah pri \u017dalcu.<\/span><\/span><\/p>\n

ANDRA\u017d POLI\u010c<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Andra\u017e Poli\u010d je pesnik, glasbenik, skladatelj in igralec. Od leta 1992 je ustvaril glasbo za ve\u010d kot deset gledali\u0161kih predstav doma in v tujini ter za nekatere filme. Leta 2002 je ustanovil elektro-akusti\u010dno skupino Hamlet express, ki temelji na njegovih besedilih ter avtorski glasbi anarho \u0161ansona in je do danes izdala tri albume (<\/span>Moje mesto, 2003; Libanonski tango, 2005; \u017divi, 2011<\/em><\/span>). Kot vokalist sodeluje pri projektu <\/span>Odpeti<\/em><\/span>, v Pragi pa nastopa v duetu Duo La Boheme z Nata\u0161o Burger ter v jazz kvartetu Anima. 2010 je uglasbil pesmi Esada Baba\u010di\u0107a in skupaj z njim ustanovil ekoglasbeno komuno Via poetica. Objavil je \u017ee enajst pesni\u0161kih zbirk, njegove pesmi pa so prevedene v mnoge tuje jezike. \u017divi in ustvarja v Ljubljani in Pragi.<\/span><\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span>www.<\/span><\/span>myspace<\/span><\/span>.com\/<\/span><\/span>hamletexpress<\/span><\/span><\/a><\/span><\/p>\n

To poletje ga lahko ujamete na koncertih doma in v tujini \u2013 julija v Vodnikovi doma\u010diji ter v \u0160kucu (27.8.), 1. septembra na Krka festivalu (z Via poetica), 19. 9. pa bo s Hamlet Express gostoval v oddaji Iz\u0161tekani na Valu 202. Avgusta bo z duom La Boheme koncertiral na \u010ce\u0161kem in Poljskem.<\/span><\/span><\/p>\n

MARKO GROBLER<\/strong><\/span><\/span><\/p>\n

Marko Grobler je anglist, germanst in glasbenik. Leta 1999 je ustanovil skupino Ezl ek s katero je izdal CD <\/span>Hitim zgubljen skoz’ mesto<\/em><\/span>, po razpadu skupine nadaljuje samostojno glasbeno pot. Trikrat je nastopil na Kantfestu in prejel 1., 2. in 3. nagrado. Sodeloval je s pesnikom in pisateljem Ferijem Lain\u0161\u010dkom. Plod tega sodelovanja je monografija o Prekmurju in zgo\u0161\u010denka z naslovom <\/span>Ob\u010dutek za veter<\/em><\/span>. Ustvaril je glasbo za lutkovno igro Du\u0161ana \u0160arotarja <\/span>Mali Ribi\u010d<\/em><\/span> in prispeval glasbo za dokumentarni film <\/span>Ob\u010dutek za veter<\/em><\/span> re\u017eiserke Maje Weis ter za film Mariborska dvori\u0161\u010da<\/span>. <\/span>Aprila 2011 je izdal prvo samostojno zgo\u0161\u010denko z naslovom <\/span>Iz dneva v dan<\/em><\/span> pri zalo\u017ebi Celinka. Nastopa na razli\u010dnih festivalih in koncertnih prizori\u0161\u010dih (Festival Lent, Godi bodi, Musica, Carniola, Globoka grla, festival \u0160ansona, La vie en Rose).<\/span><\/p>\n

Spletna stran: <\/span>www.markogrobler.com<\/span><\/span><\/a><\/p>\n

Marka Groblerja to poletje lahko sli\u0161ite na festivalu Lent (4.7. \u2013 Jur\u010dkov Oder), dan kasneje v \u017dalcu (atrij Savinove hi\u0161e), 24. avgusta pa v Gri\u017eah pri \u017dalcu na Festivalu akusti\u010dne glasbe – FAG.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u0160tirje kantavtorji in ena kantavtorica \u2013 Xenia Jus, (Bo\u0161tjan) Narat, Leon Matek, Andra\u017e Poli\u010d in Marko Grobler razpravljajo o liku, delu ter vlogi kantavtorja. Peti\u010d..<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":4623,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-4622","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4622","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4622"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4622\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5935,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4622\/revisions\/5935"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4623"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4622"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4622"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4622"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}