{"id":4629,"date":"2012-07-19T12:11:05","date_gmt":"2012-07-19T10:11:05","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4629"},"modified":"2013-02-12T11:09:11","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:11","slug":"5ka-v-sedmih-dejanjih-misliti-musko-ii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4629","title":{"rendered":"5KA v sedmih dejanjih – MISLITI MUSKO (II)"},"content":{"rendered":"

z Borjo Mo\u010dnikom<\/span><\/p>\n

\n

V novi 5ki sedem razmi\u0161ljujo\u010dih glav iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premleva pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. V drugo musko misli did\u017eej in glasbeni publicist Borja Mo\u010dnik \u2013 Borka.<\/em><\/span><\/p>\n

\n

\"\"<\/a>
Foto: Kristina Ravnikar<\/figcaption><\/figure>\n

Borja Mo\u010dnik – Borka vrti muziko \u017ee ve\u010d kot deset let in sicer neko zme\u0161anko soula, funka, hiphopa, beatsov, glitcha, afra, brejkov, pa \u0161e marsi\u010desa. S kolegoma Baktom in Woo-Djem \u017ee nekaj \u010dasa pili funk znamko Good<\/em> Foot<\/em>, njihov najbolj prepoznaven projekt pa so Tetkine radosti<\/em>. Gre za mikse jugo muzike 60. in 70. let, od \u0161lagerjev in jazza do funk rocka in beata, name\u0161ane v bolj hiphoperski tehniki, s katerim so nastopali po raznih koncih biv\u0161e domovine. Ob\u010dasno organizira klubske dogodke, producira muziko, sodeloval je z raznimi raperji, delal za animirane filme, predstave in razstave. Z bobnarjem Marjanom Stani\u0107em in did\u017eejem Baktom sodeluje v triu Jimmy Barka Experience<\/em>, vodi glasbeni oddaji na Radiu \u0160tudent in Valu 202 ter pi\u0161e glasbene \u010dlanke za razne medije. Ravnokar je izdal svojo prvo malo plo\u0161\u010do What Sticks <\/em>(rx:tx, 2012). <\/span><\/p>\n

\n

Kar pogre\u0161am v elektronski muziki je performans, ljube\u010da potopitev v glasbo. Morda me zato elektronska glasba ni nikoli potegnila. (Lukas Foss)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Ve\u010dna opozicija znotraj diskurza popularne glasbe – \u00bb\u017eiva\u00ab glasba vs. elektronika. Podalj\u0161ek taiste opozicije je igrana glasba vs. samplanje, oziroma in\u0161trument vs. sampler. V filmu, ki se ukvarja s fenomenom in problematiko samplanja Copyright Criminals<\/em> (2009), Steve Albini (sicer \u00bbalter\u00ab studijski mojster, ki je odgovoren za produkcijo plo\u0161\u010d ne\u0161tetih bendov, med njimi Nirvane, Pixiesov, Stoogesov itd.) zavzame za rockerskega superproducenta niti ne tako nepri\u010dakovano konservativno pozo. Albini pravi: \u00bbmislim, da je uporaba sempla \u017ee obstoje\u010de glasbe za lastno glasbo v smislu kreativnega orodja izjemno lena umetni\u0161ka izbira\u00ab. Prakso tudi primerja s slabo plesno rutino, \u010de\u0161 da je \u00bbcenena in preprosta\u00ab. Zanimivo je, da ima v istem dokumentarcu precej druga\u010dno mnenje Clyde Stubblefield, dolgoletni bobnar Jamesa Browna. Njegovo bobnarsko zanko za komad Funky Drummer<\/em> so semplali ne\u0161teti (ne samo hiphoperski) izvajalci, od Princa do skupine Depeche Mode. Po nekaterih navedbah je to najbolje semplan ko\u0161\u010dek popularne godbe sploh. Gospod Stubblefield za to ni nikoli dobil niti centa. A zato ni niti malo zagrenjen, le nasmehne se. Performans v elektronski glasbi je seveda prisoten, le da sta avro enkratnosti kitarskega rifa, ki zveni iz Marshallovega \u00bbfer\u0161ta\u00ab, zamenjali avra studia kot inkubatorja popolnega posnetka in avra \u010dutne celovitosti klubske izku\u0161nje.<\/span><\/p>\n

\n

Ra\u010dunalniki in eletronska glasba niso nasprotje topli, \u010dlove\u0161ki glasbi. So popolnoma isto! (Bill Laswell)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Bill Laswell je posebne\u017e. Nanj sem prvi\u010d resneje naletel v srednji \u0161oli, torej nekje sredi 90ih let. Njegovega bolestno razvejanega opusa nisem poznal, vedel sem le, da je \u010dlovek, ki je odgovoren za nastanek prelomne plate Herbija Hancocka Future Shock<\/em> (1983), na katero je zarezan klju\u010dni komad popularizacije skre\u010danja Rockit<\/em>. Na mojstra basa in produkcije sem postal pozoren zaradi fragmenta, ki sploh ni posebej bistven v njegovi osupljivi karieri: namre\u010d zaradi newyor\u0161kega sloga illbient<\/em>, zaradi Laswellovega sodelovanja z zalo\u017ebo Wordsound, preko prelomnih kompilacij Crooklyn Dub Consortium. Zalo\u017eba Wordsound in raperska skupina Wu-Tang Clan (zvok obeh ima celo isti imenovalec – to je umazanost ali zrnatost) sta se mi takrat zdela najbolj ostra in zanimiva izdelka New Yorka. Bill Laswell pa je tudi provokator. Z zgoraj zapisano izjavo v resnici provocira glasbene puriste, kar je \u0161e toliko bolj elegantno, saj je profil prav teh puristov skoraj identi\u010den njegovemu. Na predsodke do elektronske glasbe pogosto naletimo v miljeju ameri\u0161kih in britanskih superproducentov, tistih, ki veljajo za studijske obvlada\u010de, inovatorje in ki delajo projekte v raznoraznih, seveda \u00bbtoplo \u010dlove\u0161kih\u00ab, \u017eivih \u017eanrih. Mnogi med njimi igrajo kak\u0161en in\u0161trument. Bill Laswell obvlada bas, studijske trike in prijeme, produciral je razno\u017eanrske plate Herbija Hancocka, Ramonesov, Motorheadov in Micka Jaggerja. In Bill Laswell \u017ee ves \u010das ve, da je lo\u010dnica med elektronsko in \u00bbtoplo\u00ab glasbo ideolo\u0161ka. <\/span><\/p>\n

\n

Dober u\u010ditelj je tisti, ki ve, da je hkrati tudi u\u010denec in katerega cilj ni diktirati odgovore, ampak spodbuditi ustvarjalnost u\u010denca tako, da lahko najde svoje lastne odgovore. (Herbie Hancock)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Skoraj budisti\u010dni ali kungfujevski slog citata enega najpomembnej\u0161ih klaviaturistov v jazzu in \u0161ir\u0161e popularni glasbi. U\u010ditelji imajo prav v jazzu izjemno pomembno mesto. Klasi\u010dni jazz velja za neelitisti\u010dno, skoraj ljudsko izraznost, v kateri sodeluje velik dele\u017e samoukov. Scena je bila le delno vpeta v strukture institucij znanja in veliko glasbenikov se ni izobra\u017eevalo formalno, pa tudi \u010de so se, so veliko ve\u010dji izobra\u017eevalni pomen dajali bodisi \u00bbliderjem\u00ab kombotov, v katerih so igrali, bodisi mojstrom, ki so igrali isti in\u0161trument in ki so jih pozorno preu\u010devali, ali svojim osebnim u\u010diteljem. Eden bolj prepoznavnih bobnarjev Philly Joe Jones (ki je v 50. letih deloval v legendarnem kvintetu Milesa Davisa) je podobno, a manj eteri\u010dno kot Hancock izjavil, da je k nekemu u\u010ditelju v Philadelhiji, ki je vsiljeval svoj na\u010din dr\u017eanja pal\u010dk, \u0161el le enkrat in da je prepri\u010dan, da je ta u\u010ditelj zafrknil kar nekaj mladih bobnarjev v Philadelphiji. U\u010ditelj Phillyja Joe Jonesa je bil sicer Cozy Cole in Jones je njegov slog u\u010denja elegantno povzel z besedami, da Cole \u00bbni gledalec ure, ampak gledalec u\u010denca\u00ab (\u00bbhe’s not a clock watcher but a student watcher<\/em>\u00ab)<\/em>.<\/span><\/p>\n

\n

Vsaka dobra glasba mora biti inovacija. (Les Baxter)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

V polju glasbenega diskurza se ne\u0161tetokrat reproducirajo nekateri izrazi, aksiomi kot so umetnik, ustvarjalec, nadarjenost, edinstvenost, inovacija oziroma inovator-ka … Do kar nekaj omenjenih izrazov sem v\u010dasih zadr\u017ean in morda najbolj prav do zadnjega. V bistvu ga uporabljam izjemno redko. Je eden tistih pre\u017eve\u010denih izrazov, ki se uporabljajo prepogosto in pogosto na zavajujo\u010de na\u010dine. Izjava, da je \u00bbdobra\u00ab glasba le tista, ki je \u00bbinovacija\u00ab in je hkrati izrezana izven konteksta, se mi zdi pretenciozna. Gre za presplo\u0161no vrednostno sodbo, s \u010dimer pa se pri glasbi hitro znajdemo na tankem ledu. Pomembnej\u0161i in zanimivej\u0161i je dru\u017ebeno kulturni kontekst, v katerem dolo\u010dena glasba nastaja. Tako kot pri vseh kulturnih fenomenih tudi pri glasbi ne verjamem v izolirano edinstvenost – verjamem v pionirstvo, a ne v pionirstvo v smislu, da si je nekaj nekdo spomnil prvi. Nobena pojavnost, torej slog, scena, \u017eanr, ne nastane iz ni\u010d, niti ne iz recimo genialnosti nekega avtorja ali skupine, ampak praviloma nastane iz dolo\u010dene dru\u017ebene, v\u010dasih celo politi\u010dne prilo\u017enosti, vedno se razvije iz ne\u010desa \u017ee afirmiranega. Primer \u2013 redko kdo povezuje ameri\u0161ki R&B in jamaj\u0161ki ska, a sta v resnici nelo\u010dljiva. Suvereno lahko pritrdimo, da jamaj\u0161kega skaja brez ameri\u0161kega R&B-ja sploh ne bi bilo, morda bi le neka druga glasba nosila isto ime. A ko na primer poslu\u0161amo posnetek Later for the Gator<\/em> ameri\u0161kega saksofonista Willisa Jacksona, nam takoj postane jasno, da gre za predhodnika, ki eksplicitno napoveduje ne samo ritmi\u010dne, ampak tudi melodi\u010dne konvencije skaja. Inovacijo tako bolj kot \u00bbnovost\u00ab razumem kot prelomni zgodovinski trenutek \u2013 takrat, ko neko glasbeno dogajanje ali vrve\u017e uokvirimo, ko si ga zaradi na\u0161e poenostavljene linearne predstave zgodovine ozna\u010dimo kot \u00bbtrenutek, ko se je vse za\u010delo\u00ab. <\/span><\/p>\n

\n

Kaj je bolj muzi\u010dno \u2013 tovornjak, ki pelje mimo tovarne ali tovornjak, ki pelje mimo glasbene \u0161ole? (John Cage)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

V popularni glasbi je izjemno pomemben (dru\u017ebeni) kontekst, referen\u010dna to\u010dka, kar lahko pogosto zreduciramo tudi na imid\u017e. Uporaba zank ali samplov ima ponavadi znotraj \u017eanrov, za katere so te tehnike in prakse integralne, druga\u010den pomen, predvsem pa u\u010dinek, kot pri \u017eanrih, v katere je ta uporaba le ob\u010dasno pronicala v kratki zgodovini popularne kulture. Hrup v noizerskih scenah pomeni druga\u010den \u00bb\u0161us\u00ab kot sledi hrupa v bolj polikanih, radijskim valovom prijaznih pop vi\u017eah. V poplavi (elektronskih) mikro\u017eanrov ne izstopa glasba, ki je najbolj\u0161a, najbolj ostra, domiselna ali duhovita. Izstopa glasba, ki ima ustvarjeno pravo okolje, da lahko izstopa. Zaradi vse ve\u010djega vsakodnevnega zasipavanja in vse bolj fragmentirane poslu\u0161al\u010deve pozornosti (v angle\u0161\u010dini short attention span<\/em>), pa tudi zaradi baze – cenenih pogojev glasbene produkcije \u2013 se dogaja paradoks. Ni\u0161nih izvajalcev je vse ve\u010d, a njihov preboj je vse te\u017eji. Male ekonomije pa \u017eivijo na ple\u010dih nosilcev scen. V na\u0161ih percepcijah je tako najve\u010dkrat tovornjak, ki pelje mimo glasbene \u0161ole le bolj muzi\u010den, kot tovornjak, ki pelje mimo tovarne. \u010ce smo zares pozorni, se lahko prepri\u010damo celo v melodijo, s katero se pelje. <\/span><\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

z Borjo Mo\u010dnikom…<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":4631,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-4629","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4629","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4629"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4629\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5947,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4629\/revisions\/5947"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4631"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4629"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4629"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4629"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}