{"id":4637,"date":"2012-07-23T08:00:40","date_gmt":"2012-07-23T06:00:40","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4637"},"modified":"2013-02-12T11:09:09","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:09","slug":"plosca-bruce-springsteen-wrecking-ball-sony-2012","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4637","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: Bruce Springsteen – Wrecking Ball (Sony, 2012)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

\u017de koj na za\u010detku je treba zapisati: Bruce Springsteen kot rocker s socialnim \u010dutom in smislom za izvirno avtorsko povzemanje in kritiko mentalitete Amerike \u2013 da. Bruce Springsteen kot ameri\u0161ki Mesija \u2013 ne.<\/p>\n

\n

Vendar prav to po\u010dne zadnjih deset let in prav to je od\u0161telo precej to\u010dk albumu The Rising<\/em>, ki ga je izdal pred desetletjem. Nikakor mu ne gre odrekati zaslug za prepotrebno glasbeno kampanjo Vote For Change pred ponovno izvolitvijo G. W. Busha, prav tako so nekatere njegove pesmi na zgoraj omenjenem albumu izvrstne, pretresljive podobe padca ameri\u0161ke zavesti ob napadu na newyor\u0161ka dvoj\u010dka. \u017de s prelomno plo\u0161\u010do Darkness On The Edge Of Town<\/em> leta 1978 je zadel bistvo ob\u010dutenja \u00bbmale Amerike\u00ab in postvietnamske generacije, njene brezizhodnosti in \u0161ir\u0161e dru\u017ebeno(politi\u010dne) stagnacije. Dve leti pozneje ob (pozneje ponovni) izvolitvi Reagana in posledi\u010dno z nizom treh pomembnih albumov \u2013 The River, Nebraska <\/em>in Born In The USA<\/em> (1980, 82 in 84) \u2013 na katerih je s pomo\u010djo korenin ameri\u0161kega glasbenega izro\u010dila in priostrene anga\u017eirane poetike orisoval problematiko \u017eivljenja v \u00bbObljubljeni de\u017eeli\u00ab, pa je spretno in umetni\u0161ko odlo\u010dilno zakoli\u010dil podobo nekoga, ki zna kljub rokerski slavi in bogastvu pogledati okrog sebe in obdr\u017eati stik z realnostjo.<\/p>\n

\n

Vendar je na omenjenih treh albumih \u0161lo predvsem za pretanjeno poetiko. \u010ceprav je \u017ee po prvih dveh albumih svoj jezik zelo oklestil in se znebil dolgih verzov, dylanovske simbolistike in zahtevnih riteminbluesovsko\/jazzovskih harmonij, je vse to nadomestil z jedrnatostjo zgodbarstva Hanka Williamsa in Johnnyja Casha; oba sta v svojih najbolj\u0161ih delih znala pretresljive zgodbe povedati na zelo preprost, a hkrati nekako \u00bbkinematografski\u00ab na\u010din; kot so pozneje pisali nekateri kritiki, bi lahko iz njunih pesmi delal filme. Podobno se je dogajalo pri Springsteenu; posebej na albumu Nebraska<\/em> (1982) je ta postopek opazen v jedrnati, a obenem epski \u010drnobeli \u0161irini, iz katere je sicer pozneje zrasel zanimiv film pod re\u017eisersko taktirko Seana Penna (Indian Runner<\/em>, 1991).<\/p>\n

\n

\u017de na albumih Human Touch\/Lucky Town<\/em> (1992) je Springsteen to okle\u0161\u010denost za\u010del (zavestno ali ne) vklepati v kli\u0161eje, zlasti pri rimanju. Angle\u0161\u010dina je pri tej zadevi \u010duden oreh, malo \u0161tevilo rim ima in zato se hitro zlajnajo, a prav v svetu popularne glasbe so se od \u0161estdesetih let 20. stoletja naprej pojavljali ljudje, ki so te kli\u0161eje znali kontekstualizirati in jim odvzeti \u00bbdeja vu\u00ab, tako zna\u010dilen za pop uspe\u0161nice. Na \u010delu je bil seveda Dylan, Springsteen pa sprva ni korakal dale\u010d zadaj. \u0160e na albumu Tunnel Of Love<\/em> leta 1987 je v pesmi Brilliant Disguise<\/em> sijajno kontekstualiziral kli\u0161e \u00bbmaybe baby\u00ab. Po letu 1992 se tozadevno ni ve\u010d tako zelo trudil.<\/p>\n

\n

Na albumu The Rising<\/em> je tu pa tam, kot re\u010deno, sicer opazen \u0161e kak prese\u017eek v pesmih, kot so Into The Fire, Nothing Man, Paradise<\/em> in \u0161e kak\u0161na bi se na\u0161la, po albumu Magic<\/em> leta 2007, ki je z izjemo nepotrebnega ma\u0161ila Radio Nowhere<\/em> ponujal zanimiva tuhtanja starajo\u010dega se rokerja in ponudil celo eno njegovih najmo\u010dnej\u0161ih pesmi, Long Walk Home<\/em><\/a><\/span><\/span>, pa je nadaljevanje Working On A Dream<\/em> z izjemo dveh pesmi pomenilo silno nazadovanje njegove leksike in avtorske jezikovne spretnosti. Springsteen se je ob bogatih spectorjevsko-wilsonovskih aran\u017emajih, ki jih je sicer bilo u\u017eitek poslu\u0161ati, zadovoljil s popolno degradacijo svojega pesni\u0161kega jezika, ko kli\u0161ejev ni ve\u010d ne kontekstualiziral, ne ironiziral, ampak zgolj nametal v pesmi, kot bi \u0161lo za kak\u0161nega obi\u010dajnega, povpre\u010dnega izvajalca pop glasbe. Glede na prosluli izlet iz leta 1992 sem pomislil: \u0161e en izlet pa\u010d, vmes je vendar naredil albume Ghost Of Tom Joad<\/em><\/a><\/span><\/span>, <\/em>Devils And Dust<\/em><\/a><\/span><\/span> <\/em>in Magic. <\/em>Pa tudi: od kdaj imamo poslu\u0161alci pravico narekovati umetnikom, kako naj pi\u0161ejo!? Delajo po svoje, mi pa to sprejmemo ali ne. Dober dokaz za to je navsezadnje Neil Young s svojim opusom.<\/p>\n

\n

Imamo pa seveda pravico pretuhtati zadeve. Springsteen je z albumom Wrecking Ball<\/em> napovedal nov vpogled v praznino in razsulo Amerike, pri \u010demer smo upali, da tokrat ne na na\u010din, ki mu je narekoval plo\u0161\u010do The Rising<\/em>, namre\u010d tisti pateti\u010dni: \u00bbBruce, potrebujemo te!\u00ab. Springsteen je takrat padel v nekak\u0161no odre\u0161iteljsko famo, sam pri sebi in v o\u010deh zvestih fenov je postal visoki sve\u010denik rokenrola, ki re\u0161uje ljudi (mora jih!) in tudi na odru je po gospelovsko pridigal o dana\u0161njih \u010dasih in odre\u0161itvi s pomo\u010djo rokenrola. Vse v redu in prav, s tem je za\u010del \u017ee v sedemdesetih, a precej bolj prisr\u010dno in manj bombasti\u010dno. Pri Rising<\/em> mu je zadeva u\u0161la iz rok, kar se je pozneje pokazalo pri nesre\u010dnem (mnenje pisca) projektu Seeger Sessions<\/em>, kjer se je postavil v vlogo sve\u010denika folk glasbe in zapu\u0161\u010dine Petea Seegerja, ki jo je vpel v nekak\u0161no zmedeno hoedownovsko veselja\u0161\u010dino, ni\u010d kaj skladno s tistim, kar je dejansko sporo\u010dal Seeger in drugi avtorji teh pesmi. Stare folkovske pesmi je spremenil v irsko odrsko veselico in na DVD-ju, prilo\u017eenem plo\u0161\u010di, u\u010dil glasbenike, ki so igrali \u017ee s Seegerjem, kaj je to folk glasba in, hej, razkazoval svojo posest. Irski melos je silno avtenti\u010dna zadeva in kljub domnevno irskim koreninam mu Springsteen \u017eal ni dorasel oz. ga je zgrabil z napa\u010dnega konca. Precej bolje in bolj prepri\u010dljivo to namre\u010d po\u010dnejo Dubliners, Van Morrison, Sinead O’Connor, celo Dolores O’Riordan. Ko je podpisanega \u017ee zaskrbelo za Springsteenovo prero\u0161kost in mesijanstvo, je izdal album Magic<\/em> in zadeve nekoliko umeril. A potem je letos izdal Wrecking Ball<\/em>.<\/p>\n

\n

Na plo\u0161\u010di, ki je \u017ee na predposlu\u0161anjih dosegala hvalnice in excelsis Deo, ob izidu pa ve\u010dinoma vsepovsod pobrala najvi\u0161je ali vsaj zelo visoke ocene, se Springsteen spet gre. <\/em>Projekt Amerike z Obamo je padel v vodo, od njega se je distanciral in se vrnil med poni\u017eane ter raz\u017ealjene. Prvi singl We Take Care Of Our Own<\/em> je obetal, \u010deprav produkcija \u017ee vse od leta 2002 Springsteenovim pesmim ne dela usluge. Album kot celota pa je po mnenju spodajpodpisanega povsem zgre\u0161en projekt, tako zvokovno kot tekstovno. \u010ce je Springsteen na Nebraski, Born In The USA <\/em>in celo na Rising<\/em> nekako \u0161e znal ujeti duha duhovno in gospodarsko nazadujo\u010de velesile, je Wrecking Ball <\/em>dokaz, da se je izgubil v \u010dasu, mesijanski vlogi in v nekak\u0161ni potrebi vezati svoj rokenrol z irskozvene\u010dimi vlo\u017eki, ki iz te\u017ekih tem sicer delajo \u017eur, a medtem ko je na Born In The USA<\/em> (rokenrolovska) veselja\u0161ka konotacija dala tema\u010dnosti kontekst, ga na Wrecking Ball<\/em> kvaziirska povsem povozi. Ob\u010dutek, da poslu\u0161amo ameri\u0161ko ina\u010dico Ko te ljubi, dok sam ja na stra\u017ei<\/em> ali pa \u0160ifrerja z Dublinersi se obdr\u017ei skoz ves album, \u010deprav se tu pa tam najde kaka oaza (predvsem Jack Of All Trades<\/em><\/a><\/span><\/span>, <\/em>\u017ee omenjeni prvi singl, deloma naslovna pesem, pa Swallowed Up<\/em>, \u010deprav tudi ta z \u017ee pre\u017eve\u010deno simboliko svetopisemskega Jone), ki pa je premalo, da bi sicer na videz obetajo\u010di nastavki albuma bili zares prepri\u010dljivi. Poleg zvoka, ki ga je eden redkih ostrih kritikov albuma, Jesse Cataldo iz revije Slant<\/em>, ozna\u010dil za \u00bbborderline jingoistic\u00ab in zaklju\u010dil z ugotovitvijo, da album prav zaradi tega veselja\u0161kega podtona nima prave ostrine, ki bi bila potrebna za koncept, ki ga je Bruce br\u017e\u010das imel v mislih in nakazal v pesmi We Take Care Of Our Own<\/em>, so tu \u0161e besedila.<\/em> Popolna degradacija jezika v pop kli\u0161eje je iz perspektivnih kritik \u00bbdenarni\u0161tva\u00ab in \u00bbtajkunstva\u00ab, ki bi na Born In The USA<\/em> izzvenele udarni\u0161ko, v pesmih Easy Money<\/em><\/a><\/span><\/span>, Shackled And Drawn <\/em>idr. naredila \u00bbples na mizah\u00ab in popolnoma nezahtevne \u00bbvaje v slogu\u00ab, kjer kritika ameri\u0161ke dru\u017ebe nima nobenega pomena ve\u010d, glavno, da se sli\u0161ijo gosli, da je \u0161timunga za mno\u017eice (ki pa posledi\u010dno v tem projektu skorajda degradira irsko ljudsko izro\u010dilo) in da je na koncu dodana gospelovska banalnica Land Of Hope And Dreams<\/em><\/a><\/span><\/span>, ki jo je Springsteen pel \u017ee na \u00bbvrnitveni\u00ab turneji E Street Banda v letih 1999-2000 in je \u017ee takrat bila sli\u0161ati zgolj kot kvazigospelovsko ma\u0161ilo za tola\u017eenje avtorjevega mesijanskega ega. Lepo, da je Springsteen \u017eelel dvigovati moralo v hoedownovski maniri, vendar na\u010din, na katerega je zastavil to misijo, ne sovpada z razgla\u0161evanjem \u00bbtema\u010dnosti\u00ab koncepta v medijih pred izidom. In kon\u010dno: ja, rokenrol osvobaja, tudi to je ena njegovih nalog, vendar ne za vsako ceno (\u010detudi cenenega kvazietnorocka).<\/p>\n

\n

\u010ceravno Springsteenu ostaja nedvomna umetni\u0161ka integriteta glede na predhodni opus in \u010deprav smo lahko zadovoljni, da \u0161e ustvarja in se podaja na turneje, njegov novej\u0161i opus avtorsko povsem zbledi pred novej\u0161im opusom nekaterih so\u010dasnikov, denimo Loudona Wainwrighta in (nekoliko mlaj\u0161ega) Stevea Earla. Prvi je ravnokar izdal nov album, prese\u017eno plo\u0161\u010do, na kateri se je na svoj samoironi\u010den na\u010din spopadal s tematiko minljivosti, leta 2010 pa je objavil album Ten Songs For The New Depression<\/em><\/a><\/span><\/span>, ki je sodobni u\u010dbenik pisanja o propadanju ameri\u0161ke dru\u017ebe in mentalitete nasploh. Posnel ga je zgolj s kitaro in ukulelejem. Prese\u017ene albume zadnja leta izdaja tudi vali\u017eanski mojster belega ritma in bluesa (ne glede na to, kaj si mislite o njegovih nekolikanj bolj nastopa\u0161kih hitih za mno\u017eice in imid\u017eu izpred let) sir Tom Jones.<\/p>\n

\n

Ad-lib: Naslov nove Springsteenove plo\u0161\u010de seveda asociira na istoimensko pesem Neila Younga in takisto istoimenski album Emmylou Harris<\/a><\/span><\/span>, s katerim je (pod budnim produkcijskim o\u010desom Daniela Lanoisa) leta 1995 terminu alt. country dala nov pomen in mu odprla poti navzven, na sceno, kjer je pravzaprav \u0161e vedno eden redkih znanilcev sve\u017eine americane zunaj mainstreama. Verjetna Springsteenova asociacija na ve\u010dplastnost besedne zveze \u00bbwrecking ball\u00ab je to pot po mnenju podpisanega \u017eal zgre\u0161ila cilj.<\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bruce Springsteen kot rocker s socialnim \u010dutom in smislom za izvirno avtorsko povzemanje in kritiko mentalitete Amerike \u2013 da. Bruce Springsteen kot ameri\u0161ki Mesija \u2013 ne.<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":4639,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-4637","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4637","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4637"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4637\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5944,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4637\/revisions\/5944"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4639"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4637"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4637"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4637"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}