{"id":4652,"date":"2012-07-25T08:00:04","date_gmt":"2012-07-25T06:00:04","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4652"},"modified":"2013-02-12T11:09:09","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:09","slug":"5ka-v-sedmih-dejanjih-misliti-musko-iii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4652","title":{"rendered":"5KA v sedmih dejanjih – MISLITI MUSKO (III)"},"content":{"rendered":"

\u00a0s Chrisom Eckmanom<\/span><\/p>\n

V novi 5ki sedem razmi\u0161ljujo\u010dih glav iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premleva pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. V tretje musko misli glasbenik in producent Chris Eckman.<\/em><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Bojan Stepan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Seattle\u010dan Chris Eckman \u017ee vrsto let \u017eivi in ustvarja v Ljubljani, sicer pa je bolj znan kot frontman uveljavljene ameri\u0161ke zasedbe The Walkabouts, ki deluje <\/span>\u017ee skoraj 30 let. <\/span>Eckman je v svoji zavidljivi karieri sodeloval s \u0161tevilnimi glasbeniki iz celega sveta. Pred dvema letoma je spretno vihtel producentsko taktirko pri odmevnem projektu ameri\u0161ke ambasade <\/span>Bob Dylan Project<\/em><\/span>, ki ga je pripravil v sodelovanju z znanimi slovenskimi glasbeniki, zdaj pa pripravlja podoben projekt s pesmimi skupine R.E.M. Pohvale doma\u010dih kritikov in glasbenih sladokuscev je po\u017eel tudi z albumom <\/span>The Last Side of The Mountain <\/em><\/span>(2008), ki prina\u0161a uglasbene angle\u0161ke prevode pesmi Daneta Zajca. V zadnjem \u010dasu poleg turnej z Walkaboutsi in Dirtmusic ter tuare\u0161ko skupino Tamikrest veliko koncertira tudi s skupino The Frictions, s katero je v lanskem letu izdal plo\u0161\u010do <\/span>Halogen Sky<\/em><\/span>. <\/span><\/p>\n

\n

\n

Lahko napi\u0161e\u0161 pesem o kakem \u010dustvenem problemu, ki te tare, vendar dokler ta pesem ne preide iz faze (pre)ob\u010dutljivosti v fazo jasnosti, ne bo dobra. Brez tega trenutka jasnosti, ki je bistven za pesem, je vse skupaj eno jamranje. (Joni Mitchell)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

\n

Nerad se zave\u017eem pravilom ali splo\u0161nim teorijam o pisanju glasbe (songwriting). V\u010dasih mi je bli\u017eje ta ali ona in ko \u017ee mislim, da imam izdelan osnovni stil ali na\u010din uglasbitve, se pojavi pesem, za katero se zdi, kot da je padla z neba \u2013 nezlo\u0161\u010dena, neslutena in zlomi vsa moja mala pravila. Po pravici povedano so to navadno najbolj\u0161e pesmi, saj so najbolj vznemirljive in najmanj predvidljive. Se pa strinjam z Joni Mitchell, da mora imeti dobra umetnost vsaj malo distance do same sebe. Osebno zadovoljstvo ali bole\u010dina, ki pesem navdihne, se na ta na\u010din pozabi; sentiment postane manj \u00bbmoj\u00ab in bolj pripada pesmi sami. \u010ce si ope\u010dem roko, zakri\u010dim in o tem takoj napi\u0161em pesem, bo prej kot med nepozabne sodila med tiste, ki so preve\u010d puste, ki so stvar trenutka. S\u010dasoma pa lahko taisti dogodek vodi k zgodbi, opisuje, kaj in kako se je nekaj zgodilo, kako je izgledal prostor, zakaj sem bil v tak\u0161ni naglici, da sem si opekel roko. Z refleksijo lahko postane prizor bogatej\u0161i, zanimivej\u0161i in vrednej\u0161i upesnitve.<\/span><\/p>\n

\n

\n

Umetnik i\u0161\u010de stik s svojim intuitivnim ob\u010dutkom za bo\u017eje. \u010ce ho\u010de ustvariti neko delo, pa ne sme ostati v tem zapeljivem, nesnovnem kraljestvu. Vrniti se mora v materialni svet in ustvarjati. Dol\u017enost vsakega umetnika je, da i\u0161\u010de ravnote\u017eje med misti\u010dno komunikacijo in ustvarjalnim delom. (Patti Smith)<\/strong><\/em><\/span><\/span><\/p>\n

\n

Rad imam Patti Smith, vendar mi ni jasno, o \u010dem pravzaprav tukaj govori! Sam sem veliko bolj prizemljen glede teh stvari, o\u010ditno nimam prav dosti komunikacije z bogovi in resnici na ljubo prav lepo \u017eivim brez misticizma. Ne gre za to, da bi mislil, da tisto, v kar verjamejo drugi, ni prav, gre bolj za vpra\u0161anje zna\u010daja \u2013 nekateri ljudje imajo spiritualna in religiozna ob\u010dutja, nekateri pa\u010d ne. Ameri\u0161ki filozof 19. stoletja William James je o tem napisal \u010dudovito knjigo \u00bbRaznolikosti religioznih izku\u0161enj\u00ab (<\/span><\/span>The Varieties Of Religious Experience<\/em><\/span><\/span>), v kateri pojasni, da je njegovo stali\u0161\u010de glede bivanjske tematike precej prizemljeno. Sam sem precej skepti\u010den glede abstraktnih teorij o umetnosti ali katere koli \u010dlove\u0161ke aktivnosti. Menim, da so dragocene tiste teorije, ki vznikajo iz na\u0161ih vsakdanjih izku\u0161enj in jim dodajo globino, bogastvo. Teoretska tuhtanja, ki gredo preko tega, me ne zanimajo. Lahko bi rekli, da sem v tem smislu dolgo\u010dasen, vendar se mi zdi kompliciranje tak\u0161nih zadev nesmiselno po\u010detje. V neposrednem, otipljivem svetu okoli mene je dovolj brez\u010dasne lepote in nepredvidljivosti. Kot pisca pesmi me bo to prav gotovo zaposlovalo do konca \u017eivljenja.<\/span><\/span><\/p>\n

\n

\n

Ne po\u010dutim se usposobljeno peti iz politi\u010dnega stali\u0161\u010da. Pojem kot \u010dlovek, ki se ga politika dotika \u2013 to se mi zdi bolj\u0161i na\u010din, saj imam pri protestni\u0161ki glasbi velikokrat ob\u010dutek, da mi pridiga. Tega pa ne maram. (P. J. Harvey)<\/strong><\/em><\/span><\/span><\/p>\n

\n

Strinjam se s P.J. \u2013 politi\u010dno pridiganje navadno ne pripelje do odmevne umetnosti. Spet je podobno kot z ope\u010deno roko \u2013 lahko glasno zatuli\u0161 \u00bbaua\u00ab, ampak ko to sli\u0161i\u0161 enkrat, je dovolj. Mnoge Dylanove zgodnje politi\u010dne pesmi se niso lepo postarale, \u010de pa na primer pogledamo njegove pesmi na albumu <\/span><\/span>Blonde on Blonde<\/em><\/span><\/span>, pa bomo v njih na\u0161li neko neomejenost, nedolo\u010denost, zaradi katere se k njim vedno znova vra\u010damo, v njih i\u0161\u010demo nove in nove detajle, primerjamo svoje vedno nove izku\u0161nje z njimi. \u017divljenje je \u017ee samo po sebi precej nedokon\u010dno, zato me umetnost, ki se pretvarja druga\u010de, ne zanima. <\/span><\/span><\/p>\n

\n

Velikokrat za\u010dnem pisati pesmi na sredi. Nisem vedno prepri\u010dan, kako je neka oseba pri\u0161la tja, dejanje zajamem na sredini. V moji pesmih svetloba pogosto zbledi \u0161e preden pridemo do jasnega zaklju\u010dka. Prizor se spremeni in razsvetljenja ni. \u017divljenje je tudi tak\u0161no; ne odvija se po vnaprej za\u010drtanem scenariju kot v kak\u0161nem filmu. Protestne pesmi pa so navadno za\u010drtane vnaprej in \u017ee po definiciji ne pu\u0161\u010dajo prostora za dvoumnosti. To v meni vzbuja nelagodje. V lastno mnenje nisem tako sveto prepri\u010dan, da bi ga vsiljeval drugim, bolj me zanima ustvarjanje prostora, v katerem lahko nekdo drug pride do svojih zaklju\u010dkov. Seveda na nek na\u010din tudi sam vplivam na to, vendar pa kon\u010dni pomen pesmi zavisi bolj od drugih kot od mene.<\/span><\/span><\/p>\n

\n

O glasbi ni\u010desar ne vem. V mojem poslu ti tega niti ni treba. (Elvis Presley)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

\n

Nisem najve\u010dji Elvisov obo\u017eevalec, vendar se s tem strinjam. Pri dobri glasbi \u010dustvena vsebina in zanimive ideje \u0161tejejo ve\u010d od glasbene tehnike in nau\u010denega, \u0161olskega znanja. \u010ce ho\u010de\u0161 narediti nekaj naprednega, mora\u0161 kr\u0161iti pravila, ne pa se jim pokoravati. Mnoga pravila nam govorijo, da je teoreti\u010dno znanje pomembnej\u0161e od prakti\u010dnega, mene pa bolj zanimajo konkretni u\u010dinki glasbe na poslu\u0161alca kot to, kako je glasba sestavljena. Arhitektura glasbe je zanimiva \u0161ele takrat, kadar funkcionirajo emocionalne komponente. Moji dve najljub\u0161i skupini sta angle\u0161ki punk bend The Wire in legendarni Neil Young & Crazy Horse. V mnogo\u010dem sta si razli\u010dni, vendar jima je skupna neka prefinjena preprostost \u2013 s kompliciranjem se ne ukvarjata in resnica njihove glasbe ni v tem, koliko not lahko zaigrajo, temve\u010d v tem, kako tistih nekaj not zadane bistvo. V mojem svetu je manj velikokrat ve\u010d. Manj, kot je v glasbi dlakocepskega sranja, bolj je prepri\u010dljiva. Veliko ljudi se verjetno ne bo strinjalo z mano, ampak jaz v to res verjamem.<\/span><\/p>\n

\n

Studiji so zame pass\u00e9. Raje igram po gara\u017eah, na tovornjakih, v prostorih za vaje, po klubih ali kleteh. (Neil Young)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

\n

V zadnjih letih sem v Maliju kot producent in glasbenik posnel pet albumov; in to v pogojih, ki so krepko pod evropskimi ali ameri\u0161kimi snemalnimi standardi. Vendar pa so ti albumi od vseh, ki sem jih v \u017eivljenju posnel ali pri njih sodeloval, med mojimi najljub\u0161imi. V njih res lahko za\u010duti\u0161 atmosfero teh zasilnih prostorov, kjer smo snemali. Pravzaprav je lahkoten, fluiden ob\u010dutek teh snemalnih se\u0161nov neizbrisljivo vtisnjen v zvok albumov. To pa je v sterilnem, <\/span>hi-tech<\/em><\/span> studijskem okolju zelo te\u017eko dose\u010di. <\/span>Od vseh omenjenih plo\u0161\u010d mi je najljub\u0161a tista, ki sem jo posnel z malim prenosnim snemalnikom, sede\u010d pod saharskimi zvezdami v ju\u017eni Al\u017eiriji, na stotine kilometrov dale\u010d od najbli\u017eje vasi. Ousmane iz tuare\u0161kega benda Tamikrest je sedel ob ognju in ure in ure pel ter igral. Samo postavil sem snemalnik in pritisnil na \u00bbrecord\u00ab. Ko sem pri\u0161el v Slovenijo, sem posnetke samo malo uredil, ni\u010d drugega mi ni bilo potrebno storiti. Ko ima\u0161 v rokah nekaj tako dobrega, je najbolje, da se umakne\u0161 in pusti\u0161, da posnetek spregovori zase.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

s Chrisom Eckmanom…<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":4653,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-4652","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4652","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4652"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4652\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5943,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4652\/revisions\/5943"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4653"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4652"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4652"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4652"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}