{"id":467,"date":"2010-06-18T11:15:52","date_gmt":"2010-06-18T09:15:52","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=467"},"modified":"2013-02-12T11:11:43","modified_gmt":"2013-02-12T10:11:43","slug":"plosca-television-personalities-a-memory-is-better-than-nothing-rocket-girl-2010","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=467","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: Television Personalities &#8211; A Memory Is Better Than Nothing (Rocket Girl, 2010)"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2010\/06\/TELEVISION_PERSHAN_NOTHING.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full  wp-image-469\" title=\"TELEVISION_PERSHAN_NOTHING\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2010\/06\/TELEVISION_PERSHAN_NOTHING.jpg\" alt=\"\" width=\"320\" height=\"311\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2010\/06\/TELEVISION_PERSHAN_NOTHING.jpg 320w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2010\/06\/TELEVISION_PERSHAN_NOTHING-36x36.jpg 36w\" sizes=\"auto, (max-width: 320px) 100vw, 320px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Pogojni refleks me je napeljal k primerjavi. Saj ne, da bi morali vedno nekaj primerjati, ampak \u010de gre za ve\u010dini neznano skupino, ki jo je zatorej potrebno na za\u010detku vsaj opisati, preden jo vrednotimo, potem naj bo. Za imenom <em>Television<\/em> <em>Personalities<\/em> stoji le en stalni \u010dlan, pisec ve\u010dine pesmi, pevec in kitarist <em>Daniel Treacy<\/em>. In na kaj me njegova nova zbirka spomni? Na podobno neuklonljivega, zadir\u010dnega, samovoljnega <em>Marka E. Smitha<\/em> iz <em>The Fall<\/em>. \u0160e iz\u0161la sta iz podobnega okolja in \u010dasa. Da, Television Personalities so nastali v burnih punkovskih \u010dasih, leta 1977 v Londonu. A vsekakor niso bili pravoverna punkovska skupina. Dan Treacy in kompanjoni so resda izkoristili mo\u017enosti, ki jih je odprlo punk gibanje, a vendarle so na dogajanje vedno gledali nekje od zunaj. S skepso. Kdaj angle\u0161ko cini\u010dno, kdaj dobrohotno posmehljivo. Dve uspe\u0161nej\u0161i zgodnji pesmi povesta dovolj; <em>Part-Time Punks<\/em> je bil posmeh \u00bbnedeljskim\u00ab pankerjem, <em>I Know Where Syd Barrett Lives <\/em>odziv na nek drug mit.<\/p>\n<p>Vmes je minilo 30 let. Z ve\u010d padci kot vzponi. Saj jih je vrtel <em>John Peel<\/em>, nanje je opozarjal <em>Kurt Cobain<\/em>, nazadnje so se Treacyju posvetili <em>MGMT<\/em>. A ko so pesem <em>Song For Dan Treacy <\/em>napovedali na koncertu s prete\u017eno mlaj\u0161ih ob\u010dinstvom, se je nad avditorijem izrisal le en velik vpra\u0161aj. Nazadnje se Treacy lahko zanese le na pe\u0161\u010dico zvestih, starej\u0161ih poslu\u0161alcev. Malo, zanesljivo elito, ki jim ni mar za izpiljeno izvedbo in popolno produkcijo. Ker Television Personalities \u0161e kar vztrajajo na za\u010detnih pozicijah. Kot Mark E. Smith.<\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em>A Memory Is Better Than Nothing<\/em> je napol kompilacija singlov, objavljenih pri razli\u010dnih zalo\u017ebah v zadnjih treh letih. Tudi to nekaj pove. Skupina je stalno na robu razpada. A v redu je, da so te pesmi zbrane na enem mestu. Zaokro\u017eujejo po\u010detje skupine, ka\u017eejo na njen razpon sporo\u010dil in obenem na dr\u017eo, na etiko delovanja. Televison Personalities dajo nekaj nase predvsem zaradi sebe. Po vseh teh letih jim je menda jasno, da nimajo mo\u017enosti za \u0161ir\u0161i preboj. Morda so jim ostali res le spomini, potem pa\u010d po\u010dnejo tisto, kar jim le\u017ei na du\u0161i.<\/p>\n<p>Pesmi na albumu so dokaj raznolike. Ve\u017ee jih najprej nepokvarjen londonski naglas Dana Treacyja, medtem ko se ve\u010dina oto\u0161kih pevcev trudi z \u00bbmednarodno\u00ab angle\u0161\u010dino. Potem je tu naivnost, prepro\u0161\u010dina v izvedbi, ki si je Treacy ne pusti vzeti. Zdi se, da pesmi pravzaprav niso dobile kon\u010dne oblike, da gre za poskusne posnetke, ki jih je potrebno \u0161e dodelati. To so pa\u010d Television Personalities. Prav zaradi te nedol\u017enosti, avtenti\u010dnosti (kolikor je je v popularni glasbi sploh \u0161e ostalo in obenem niso v domeni karaok in drugih kvazi-cirku\u0161kih to\u010dk), jih je imel v \u010dislih Kurt Cobain in kasneje <em>Pavement<\/em>. Ampak, \u010de pazljivo prisluhnemo uvodni in naslovni pesmi, lahko ugotovimo, da Treacy mojstrsko izpelje melodijo, ki gre hitro v uho in tam tudi ostane. Lahko jo malenkostno spreminja, vsaki\u010d druga\u010de intonira, a pesem stoji. \u010ce je <em>A Memory Is Better Than Nothing<\/em> \u0161e v okviru kitarskega novovalovskega popa, je na primer <em>She&#8217;s My Yoko<\/em> (\u0161e en odmev fascinacije nad pop kulturnimi fenomeni) \u017ee bli\u017eje sredinskemu zvoku, a ga ravno zaradi nerodne izvedbe nikoli ne dose\u017ee. Tudi tokrat se skupina ne more izogniti vplivu <em>The Velvet Underground<\/em>, posega po tistih skoraj otro\u0161kih pesmicah (<em>People Think That We&#8217;re Strange<\/em>) ali izkori\u0161\u010da repeticijo za svobodne kitarske eskapade (<em>My New Tattoo<\/em>). \u0160e dodatni dokaz, da tokrat Treacyju ne gre za \u0161ir\u0161i odziv, je ve\u010dinska vsebina plo\u0161\u010de: je trpka, osebna, z vse redkej\u0161imi odzivi na dru\u017ebeno stvarnost.<\/p>\n<p>Plo\u0161\u010da A Memory Is Better Than Nothing verjetno ne bo pustila globljih sledi. Ampak po vseh preproduciranih in visokolete\u010dih projektih dana\u0161nje glasbene mine\u0161tre \u0161e kako pa\u0161e.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.myspace.com\/tvpersonalities\" target=\"_blank\">MySpace<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.televisionpersonalities.co.uk\/\" target=\"_blank\">Neuradna spletna stran<\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.rocketgirl.co.uk\/\" target=\"_blank\">Spletna stran zalo\u017ebe Rocket Girl<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Le zbir razli\u010dnih singlov iz zadnjih let ali kaj ve\u010d?<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":468,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"class_list":["post-467","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/467","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=467"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/467\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":473,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/467\/revisions\/473"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/468"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=467"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=467"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=467"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}