{"id":4785,"date":"2012-08-17T08:00:53","date_gmt":"2012-08-17T06:00:53","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4785"},"modified":"2013-02-12T11:09:08","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:08","slug":"plosca-filharmonicni-tolkalni-ansambel-canto-intimo-slovenska-filharmonija-2011","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4785","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: Filharmoni\u010dni tolkalni ansambel \u2013 Canto intimo (Slovenska filharmonija, 2011)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

Plo\u0161\u010de z glasbo za tolkalni ansambel so pri nas redke kot bele vrane. V Muski smo o zadnji znani tovrstni objavi izpod palic slovenskih tolkalcev poro\u010dali v za\u010detku leta 2009 (gl. Muska 1\u20132\/2009), ko je svojo prvo plo\u0161\u010do izdal Slovenski tolkalni projekt<\/em> oz. StoP. Pri nastanku tokratnega izdelka je sodelovala zelo podobna zasedba \u2013 Barbara Kresnik<\/em>, Franci Krevh<\/em>, Darko Gorenc<\/em> in Matev\u017e Bajde<\/em>, vsi \u010dlani Orkestra Slovenske filharmonije in zares odli\u010dni tolkalci. Pod imenom Filharmoni\u010dni tolkalni ansambel<\/em> so izvedli in posneli (razveseljivo) zgolj dela slovenskih skladateljev \u2013 Alojza Ajdi\u010da<\/em>, Antona Kolarja<\/em>, Domna Jera\u0161e<\/em> in Tadeje Vulc<\/em>, medse pa so povabili tudi nekaj gostov, ve\u010dinoma prav tako \u010dlanov Orkestra SF. Ve\u010dino skladb (razen prve in zadnje) je oddirigiral Stephen Loy <\/em>(Ansambel za sodobno glasbo MD7, Slowind …).<\/p>\n

\n

Tolkala so v orkestru res nenavadna sekcija. Poslu\u0161alec, ki ga pritegne Orffova<\/em> znamenita kantata Carmina Burana<\/em>, ima kar nekaj dela, preden pre\u0161teje vsa tolkala, ki jih je skladatelj predpisal v partituri. Po drugi strani pa se npr. pri Mozartu<\/em> pogosto zgodi, da tolkal v orkestrski zasedbi sploh ni \u2013 niti klasicisti\u010dnega “standarda”, dveh timpanov, ki bi s toniko in dominanto skrbela za bolj barvito zvo\u010dno paleto. Tako si glasbeno nepodkovan poslu\u0161alec kaj hitro ustvari vtis, da gre pri tolkalih za dva ekstrema \u2013 ali so, ali pa jih sploh ni! Dejstvo je seveda, da je tolkal na tiso\u010de, da so stara toliko, kot \u010dlove\u0161tvo, da nenehno izumljajo nova in nova ter da so jih skladatelji v zadnjih desetletjih za\u010deli \u0161ele dobro odkrivati. Zgovorna pri\u010da je tudi pri\u010dujo\u010da plo\u0161\u010da.<\/p>\n

\n

Alojz Ajdi\u010d je edini skladatelj, ki je na plo\u0161\u010di zastopan z dvema skladbama. V skladbi Canto intimo<\/em>, ki je z letnico nastanka 1996 najstarej\u0161a na plo\u0161\u010di, valujo\u010de harmonije dveh vibrafonov in marimbe (pozneje se pridru\u017eijo \u0161e drugi instrumenti) spremljajo violinista \u017diga Faganela<\/em>, ki je nalogo opravil zelo korektno, a ob zanimivem solisti\u010dnem partu precej fragmentaren kompozicijski pristop pusti medel vtis. \u017deleli bi si morda kak\u0161en motiv manj, na ra\u010dun \u010desar bi se dalo bolje razviti ostale zelo obetavne drobce, sploh \u010darobni uvod in zaklju\u010dek, ki resni\u010dno poskrbita za intimno, misteriozno vzdu\u0161je iz naslova skladbe.<\/p>\n

\n

Na podobnih temeljih, a bolj efektivno je grajena No\u010d \u2013 pogled v nebo<\/em>, druga Ajdi\u010deva skladba, ki skupaj s prvo, ki plo\u0161\u010do za\u010dne, poskrbi za njen sklep, pri njej pa se je tolkalcem pridru\u017eil en na\u0161ih najvidnej\u0161ih flavtistov, Ale\u0161 Kacjan<\/em>. Njegov topel, zlasti v ni\u017ejih registrih bogato \u017eameten ton u\u0161esa bo\u017ea z nesluteno lahkotnostjo in ve\u010d kot o\u010ditno je, da je part flavtistu pisan na ko\u017eo (jasno, saj je bila skladba napisana posebej zanj). Temna, skrivnostna globina no\u010dnega neba se zasli\u0161i zdaj v po\u010dasnih arpeggiiranih akordih vibrafona, zdaj v seriji gibkih, hitrih tremolov in introspektivni kadenci flavte, prepleteni z bogatim vibratom, v misti\u010dnem donenju ugla\u0161enih gongov, pa spet v nervoznem partu tom-tomov \u2013 kot no\u010dno nebo, ki je praviloma sicer mirno in sugerira (samo)refleksijo, zna pa se tudi razbesneti in prestra\u0161iti! Na koncu vse skupaj potihne v tako brezhibno izvedenem al niente morendu, da poslu\u0161alec tisti zadnji odmev tam-tama morda sli\u0161i le \u0161e v svoji domi\u0161ljiji … Ajdi\u010deva No\u010d ima nedvomno svojo mo\u010d!<\/p>\n

\n

\u017de omenjenega Orffa v spomin pa\u010d neustavljivo prikli\u010dejo Kolarjeve Srednjeve\u0161ke impresije<\/em>, bistroumno pisane za tolkala in harfo, ki je imela pogosto mesto tudi na srednjeve\u0161kih dvorih \u2013 seveda v obliki, dale\u010d od sofisticiranosti dana\u0161njega koncertnega instrumenta. Uvod v skladbo zazveni kot kak\u0161na \u0161e posebej navdu\u0161ena Orffova etuda za tolkalni ansambel, nekaj taktov se zdi kot citiranih iz priljubljene Kozinove Bele krajine<\/em> \u2013 morda pa gre le za naklju\u010dje? Harfa (idili\u010dna, a vselej precizna in bogato muzikalna Ur\u0161ka Kri\u017enik Zupan<\/em>) vzdu\u0161je precej umiri in v zvo\u010dno sliko pripelje melanholijo, ki zavlada osrednjemu delu kompozicije, sklepni del pa, ki se sicer (z izjemo zadnje minute) ritmi\u010dno in melodi\u010dno nekoliko oddalji od uvodoma prisotnega konvencionalnega srednjeve\u0161kega karakterja, u\u010dinkovito zaklju\u010di te barvite impresije.<\/p>\n

\n

Najdalj\u0161o skladbo na plo\u0161\u010di, 4-stav\u010dno Suito<\/em>, je prispeval pozavnist Domen Jera\u0161a in v njej odigral tudi solisti\u010dni part. Stavki Veselje<\/em>, Mir<\/em>, Pri\u010dakovanja<\/em> in Finale<\/em> zgovorno sugerirajo naravo glasbenega karakterja, poleg tega pa je vzlic me\u0161anja bolj “popularnih” glasbenih vplivov (pop, jazz itd., v knji\u017eici je omenjen celo Avsenik<\/em>, v glasbi pa je sli\u0161no ve\u0161\u010de poigravanje z ljudskimi motivi) ta skladba marsikateremu poslu\u0161alcu nedvomno najla\u017ee dostopna in \u010deprav v njej ni najti prese\u017ekov, jo bodo mnogi hitro vzeli za svojo \u2013 tudi (\u017ee obstoje\u010di ali \u0161ele bodo\u010di) pozavnisti, ki bodo v njej seveda radi prisluhnili mnogim tehni\u010dnim mo\u017enostim, ki jih omogo\u010da igranje pozavne; solist namre\u010d preigra cel obseg od pedalnih tonov prek priljubljenih glissandov do hkratnega igranja in petja v instrument.<\/p>\n

\n

V popolnoma drugem svetu, kot ga ri\u0161eta Jera\u0161a in Kolar, se znajde poslu\u0161alec takoj, ko mu v Prisluhih<\/em>, skladbi Tadeje Vulc <\/em>za akordeon, tolkala in \u017eivo elektroniko, ostri in disonan\u010dni akordi crotalesov (glasbilo, podobno zvon\u010dkom, le da ima namesto plo\u0161\u010dic kovinske diske, ugla\u0161ene na tone lestvice) brez opozorila ledeno prebadajo zavest. Skupaj z akordeonom (virtuozni Marko Brdnik<\/em>) in fragmenti ostalih instrumentov si za\u010dno slediti in se prepletati disharmoni\u010dni clustri, sekunde ti\u0161ine, praskanje in ro\u017eljanje, \u0161umenje metlice, udarci po \u010dinelah, glasen krik, razbitje kozarca in \u0161e marsikaj \u2013 vseh presene\u010denj pa\u010d ne smem razkriti! Fascinantna, izvajalsko zelo zahtevna kompozicija je moja najljub\u0161a skladba CD-ja in ne morem si pomagati, da se ne bi vpra\u0161al, kaj vse lahko od Vul\u010deve \u0161e pri\u010dakujemo.<\/p>\n

\n

Poleg glasbene vsebine bo canto intimo<\/em> resnemu poslu\u0161alcu in avdiofilu ljuba tudi zaradi o\u010dem zelo prijetnega dizajna in fotografske opreme ter informativnega in iz\u010drpnega spremnega teksta. Za konec se vrnite na za\u010detek prispevka in si \u0161e enkrat preberite njegov prvi stavek; potem vam bo \u0161e toliko bolj jasno, zakaj gre tu pa\u010d za antolo\u0161ki material in zakaj je Franci Krevh CD-ju na pot zapisal: “Zelo sem zadovoljen s to zgo\u0161\u010denko. Razkriva, kako enkratni instrumenti v orkestru so tolkala. […] Upamo, da boste na tem popotovanju u\u017eivali tako, kot smo mi.” Podpisani pa upam, da Filharmoni\u010dni tolkalni ansambel ni (bil) zgolj ad hoc<\/em> projektna zasedba, ki je nastala in ugasnila s posnetjem pri\u010dujo\u010de plo\u0161\u010de, pa\u010d pa da bodo neko\u010d v prihodnosti ponovno prispevali pomemben kamen\u010dek (ali ve\u010d njih) v mozaik dragocene in malo\u0161tevilne zbirke slovenske tolkalne glasbe.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Redkost na doma\u010dem glasbenem obzorju…<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":4787,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-4785","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4785","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4785"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4785\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5936,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4785\/revisions\/5936"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4787"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4785"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4785"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4785"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}