{"id":4801,"date":"2012-08-20T08:00:13","date_gmt":"2012-08-20T06:00:13","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4801"},"modified":"2013-02-12T11:09:08","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:08","slug":"5ka-v-sedmih-dejanjih-misliti-musko-v","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4801","title":{"rendered":"5KA v sedmih dejanjih – MISLITI MUSKO (V)"},"content":{"rendered":"

z N\u2019tokom<\/span><\/p>\n

\n

V novi 5ki sedem razmi\u0161ljujo\u010dih glav iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premleva pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Kot petega razmi\u0161ljujo\u010dega glasbenika gostimo N\u2019toka. <\/em><\/span><\/p>\n

\n

\"\"<\/a>
Foto: Klemen Ilovar<\/figcaption><\/figure>\n

\n

Miha Bla\u017ei\u010d alias N’toko je na svojo glasbeno pot stopil pred ve\u010d kot desetletjem in sicer sprva zgolj kot vokalist kolektiva Moveknowledgement, po zmagi na prvem slovenskem freestyle tekmovanju leta 2001 (titulo prvaka v freestylu je ubranil \u0161e leta 2003) pa je za\u010del delovati tudi kot solo izvajalec. S prvencem Cesarjeva nova podoba<\/em> (2003), ki so mu sledili Dobrodelni koncert ob koncu sveta<\/em> (2005), Elixiryproslam<\/em> (2007, EP), in \u0161e posebej s plo\u0161\u010dama iz leta 2010 \u2013 Ex Shanti\/Future Shanti<\/em> ter kriti\u0161ko cenjeno Parado ljubezni<\/em> si je utrdil sloves glasbenika, ki premi\u0161ljeno in inovativno nadgrajuje rapersko formo ter se hkrati smelo loteva ekskurzov v polje elektronskih plesnih muzik, pa tudi rocka in svobodne improvizirane godbe. S svojimi dru\u017ebeno kriti\u010dnimi in anga\u017eiranimi besedili si je pridobil veliko privr\u017eencev tako v hip-hop krogih kot tudi med ljubitelji drugih alternativnih \u017eanrov. Trenutno je njegovo glasbeno delovanje razpeto med Slovenijo in Japonsko.<\/span><\/p>\n

\n

Glasba je tvoja lastna izku\u0161nja, so tvoje misli, tvoja modrost. \u010ce tega ne \u017eivi\u0161, potem ne bo pri\u0161lo iz tvojega roga. (Charlie Parker)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

\n

Te\u017eko bi ta recept pripisal vsem glasbenikom na svetu, morda bi lahko celo rekli, da v razli\u010dnih merah velja za razli\u010dne \u017eanre. Vsekakor pa so glasbenikove \u017eivljenske izku\u0161nje pomemben faktor pri njegovem ustvarjanju ali pa je njihovo ustvarjanje faktor, ki odlo\u010da kak\u0161ne \u017eivljenske izku\u0161nje bodo imeli. Denimo, da so ljudje, ki so nagnjeni k bolj ognjeviti glasbi tudi nagnjeni k bolj ognjevitemu na\u010dinu \u017eivljenja. Manj verjetno je, da bo izvajalec klasi\u010dne glasbe stremel k rock\u2019n’roll lifestyle-u<\/em>. To pa seveda ne pomeni, da je njegova glasba slab\u0161a ali manj pristna, tako kot ne moremo re\u010di, da je spokojnej\u0161e in mirnej\u0161e \u017eivljenje manj vredno od divje avanturisti\u010dnega. Osebno me k ustvarjanju vedno \u00bbprisilijo\u00ab do\u017eivetja, spoznanja in ideje, ki jih dobim med potovanji in bolj kaoti\u010dnimi obdobji \u017eivljenja. Ne trdim pa, da so ta edini pogoj za nastanek dobre glasbe, saj so nekateri izmed mojih najljub\u0161ih glasbenikov stari komaj 20 let in v \u017eivljenju niso do\u017eiveli kaj dosti, pa me kljub temu nagovorijo in ganejo. Charlie Parker je gotovo meril na glasbenike, ki so \u017eeleli igrati tako kot on, a niso imeli niti kan\u010dka njegovih \u017eivljenskih izku\u0161enj, ki bi dale tak\u0161nemu igranju kredibilnost. Gre torej za vpra\u0161anje verodostojnosti izra\u017eanja. Nekaj je, \u010de je tvoja glasba izraz tvoje osebnosti, drugo pa, \u010de posnema\u0161 nekaj zato, da bi nadomestil pomanjkanje te. Problem torej nastane, ko se glasbenik vede, kot da ima izku\u0161nje, ki jih v resnici ni nima, uporablja misli, ki niso njegove in nasploh ho\u010de biti ve\u010d, kot je. <\/span><\/p>\n

\n

\n

Ne igraj glasbe zato, da bi proslavil sebe. Da bi proslavil glasbo, mora\u0161 iti stran od sebe. Odpovej se egu in pusti glasbi, da je pomembnej\u0161a od tebe. (Dan Haerle)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

\n

Pogosto dobim ob\u010dutek, da ne ustvarjam glasbe, ampak se ji med ustvarjanjem posku\u0161am \u00bbumakniti\u00ab s poti. S tem no\u010dem re\u010di, da se po\u010dutim kot \u00bborodje v bo\u017ejih rokah\u00ab ali kaj podobno pretencioznega, ampak enostavno opa\u017eam, da moje osebne \u017eelje in razmi\u0161ljanja ovirajo spontanost kreativnega procesa. Pesem se pi\u0161e sama, takoj ko jo posku\u0161am ukrojiti po svojih trenutnih merilih, jo zmali\u010dim in ji odvzamem spro\u0161\u010denost. Pogosto med branjem kake knjige do\u017eivljam, da je avtor ves \u010das v napoto zgodbi, ki nikakor ne ste\u010de zato, ker ho\u010de ta ves \u010das razkazovati svoje pisateljske ve\u0161\u010dine. Pri dobri knjigi pa se prisotnosti pisatelja sploh ne zaveda\u0161, kot da bi zgodba obstajala sama zase. Zadnje leto ustvarjanja sem ob\u010dutil kot boj med mojim egom in intuicijo. Sam sem hotel narediti nekaj, glasba, ki se je rojevala, pa je zgledala povsem druga\u010de. Zato sem jo spreminjal v nedogled, dokler ni postala povsem brezobli\u010dna in nezanimiva. Dolgo je trajalo, da sem se za\u010del zavedati, da vse stvari, ki jih smatram kot dobre, nastanejo brez drugega cilja kot je ta, da obstajajo. Nekateri glasbeniki so morda dobri obrtniki in znajo po \u010disto racionalni poti ustvariti nekaj prese\u017enega, sam pa lahko delam le intuitivno in upam, da bo kon\u010dni rezultat dober. Za to pa ne smem gojiti nobenih pri\u010dakovanj ali vplesti svoje osebne preference. Pa \u0161e nekaj: besedila, ki govorijo o avtorjevih dolgo\u010dasnih \u010dustvih se mi zdijo pretenciozna in zlajnana. <\/span><\/p>\n

\n

\n

Umetnik na koncertu ne bi smel zahtevati vstopnine, ampak bi moral ob\u010dinstvo ob koncu pozvati, naj pla\u010dajo, kolikor \u017eelijo. Glede na nabrano vsoto bi presodil, kaj si svet misli o njem. Na ta na\u010din bi imeli manj povpre\u010dnih koncertov. (Kit Coleman)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

\n

S tem citatom se nikakor ne strinjam. Mislim, da sodobna zgodovina ka\u017ee ravno nasprotno: manj kot rabijo poslu\u0161alci pla\u010dati za glasbo, manj jo cenijo. In \u010de lahko izbirajo koliko bodo pla\u010dali, potem jih 99% najraje ne bi ni\u010d pla\u010dalo. Povpre\u010dnih koncertov lahko vsak dan vidimo na pretek, tako tistih z visokimi vstopninami v velikih dvoranah, kot tudi zastonjskimi v zakajenih luknjah pred malo\u0161tevil\u010dnim ob\u010dinstvom. Zato \u017eal ne morem potegniti vzporednice med kvaliteto nastopa in navdu\u0161enjem ob\u010dinstva. Ljudje najpogosteje cenijo tisto, kar jim priporo\u010dajo glasbene avtoritete, pa naj bodo to poznavalski novinarji, uveljavljene zalo\u017ebe ali mainstream mediji. Na koncertu bodo u\u017eivali zato, ker jim je nekdo povedal, da je to nekaj dobrega in ne zato, ker bi sami pri\u0161li do tak\u0161nega zaklju\u010dka. To vedno znova do\u017eivljam kot izvajalec in tudi kot organizator koncertov. V kolikor promotorju uspe ustvariti \u00bbhype\u00ab okoli dolo\u010denega dogodka, se bodo ljudje borili za vstopnice, na koncertu bo vladalo dobro vzdu\u0161je in izvajalec bo izpadel kot zvezda, saj so ga ob\u010dinstvu kot tak\u0161nega predstavili ljudje, ki vejo ve\u010d o teh stvareh. Isti izvajalec bo v primeru slab\u0161e promocije lahko nastopil v praznem klubu z medlim odzivom in nih\u010de ne bo govoril o njem. S tem ne trdim, da bi morali biti koncerti dra\u017eji ali da bi publika morala biti druga\u010dna. Trdim le, da je kvaliteta glasbenikovega nastopa odvisna predvsem od njegove lastne motiviranosti in znanja, odobravanje publike pa predvsem od motiviranosti in znanja promotorjev.<\/span><\/p>\n

\n

\n

Pekel je poln glasbenih amaterjev. (George Bernard Shaw)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

\n

Tema glasbenega amaterstva postaja vse bolj aktualna, saj \u017eivimo v dobi popolne demokratizacije glasbe. Ustvarjalci muzike so bili neko\u010d posebna kasta ljudi; kasta, v katero si vstopil \u0161ele potem, ko si vlo\u017eil dovolj truda, \u010dasa in denarja, saj si poleg glasbenih ve\u0161\u010din za delovanje potreboval tudi dostop do dragih studiev in \u0161e dra\u017ejih medijskih hi\u0161. Danes je vsak lastnik ra\u010dunalnika z dostopom do interneta lahko glasbenik, producent, zalo\u017enik in promotor, zato se je pojem \u00bbelitnosti\u00ab glasbenikov v veliki meri razblinil. V zraku pa je ostalo vpra\u0161anje ali je to dobro ali slabo? Stara generacija glasbenikov, ki so navajeni na tradicionalno obliko delovanja (\u00bbjaz sem ustvarjalec, ki dela nekaj, kar poslu\u0161alci ne morejo, zato mi pla\u010dujejo za moje stvaritve\u00ab), se seveda te\u017eko soo\u010dijo z novo situacijo, v kateri so njihove ve\u0161\u010dine postale manj vredne. Te\u017eko jih gledam, tako kot vse predstavnike izumirajo\u010dih obrti, ki se sklicujejo na vrednote \u00bbdobrih starih \u010dasov\u00ab. Na drugi strani je nastalo morje amaterjev, ki eden \u010dez drugega kli\u010dejo po pozornosti in upajo, da bodo njihovi pol-izdelki do\u017eiveli vsaj 5 minut slave. Dobili so mo\u017enost \u010dlanstva v tem \u00bbelitnem\u00ab klubu glasbenikov, ki pa ravno zaradi njihove prisotnosti ni ve\u010d eliten. Ustvarjanje glasbe je tako izgubilo velik del svojega pomena (podoben pojav kot ga lahko opazujemo pri fotografiji, oblikovanju, filmu, modi…). Paradoks pa vidim v tem, da so velikokrat ravno amaterji tisti, ki spodbudijo napredek, saj jih ne omejujejo ne institucije ne tradicija. Z omejenim znanjem in sredstvi nastanejo nove oblike izra\u017eanja in brez amaterskih umetnikov bi bil svet prikraj\u0161an za nekaj velikih mojstrovin. Morda je resni\u010dna te\u017eava le v tem, da bo v poplavi neuspelih poskusov umetnosti veliko teh mojstrovin spregledanih.<\/span><\/p>\n

\n

Glasba je zelo te\u017eak in\u0161trument. (Vido Musso)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

\n

\u010ce me kaj na svetu iritira, so to virtuozni in\u0161trumentalisti. Le majhen promil glasbenikov, ki so vlo\u017eili veliko truda v tehniko igranja dolo\u010denega in\u0161trumenta, ima v glavi \u0161e dovolj prostora za poslu\u0161anje glasbe kot celote. Morda je to predsodek, ki izvira iz tega, da me tehni\u010dni vidik nastajanja glasbe ni nikoli zanimal in se moram dolo\u010dene stvari nau\u010diti zgolj zato, da bi lahko delal glasbo. To u\u010denje bi najraje kar presko\u010dil. Drug predsodek, ki ga imam do spretnih in\u0161trumentalistov izvira iz tega, da so to pogosto zelo nesenzibilni, nekultivirani ljudje. Ameri\u010dani bi jim rekli \u00bbbros\u00ab. Zanimajo jih pivo, bejbe in njihov in\u0161trument. V tem vrstnem redu. In\u0161trument je najve\u010dkrat orodje s katerim la\u017eje pride\u0161 do piva in bejb. Moji predsodki so \u0161e ve\u010dji, kadar sli\u0161im albume raznih virtuozov in zvenijo kot govor nekoga, ki ima izjemen vokabular, a besed ne zna povezati v stavke, ki bi imeli vsebino. \u00bbFrnikula, ortoped, seizmografski premik, radiolo\u0161ki in\u0161titut, pleistocen, neoliberalizem, triatlon, otorinolaringologija, samov\u017eig, serpentina, bur\u017eoaz\u2026\u00ab Vsak bi najbr\u017e bolj u\u017eival v dru\u017ebi 3-letnega otroka, ki bi znal svoj stokrat manj\u0161i vokabular uporabljati bolj smiselno. In raje imamo dva smiselno uporabljena akorda kot dvajset njih. Glasba je morda najte\u017eji in\u0161trument ravno zato, ker je najla\u017eji. Znajde\u0161 se pred izzivom, kako z vokabularjem odraslega \u010dloveka povedati nekaj tako jasno in iz\u010di\u0161\u010deno kot otrok.<\/span><\/p>\n

\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

z N\u2019tokom…<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":4803,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-4801","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4801","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4801"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4801\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5933,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4801\/revisions\/5933"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4803"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4801"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4801"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4801"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}