{"id":4973,"date":"2012-08-24T08:58:17","date_gmt":"2012-08-24T06:58:17","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=4973"},"modified":"2013-02-12T11:09:08","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:08","slug":"koncert-bruce-springsteen-the-street-band-dunaj-12-7-2012","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=4973","title":{"rendered":"KONCERT: Bruce Springsteen & The Street Band, Dunaj, 12. 7. 2012"},"content":{"rendered":"

Za E Street Band je bilo zadnjih nekaj let takih in druga\u010dnih: preminila sta dva \u010dlana, \u00bbFantom\u00ab Danny Federici in \u00bbV\u00e9liki\u00ab Clarence Clemons, ki sta s klaviaturami, saksofonom in svojima osebnostima precej prispevala k podobi benda, kakr\u0161no najbolj poznamo. Vendar se zgodba ni smela kon\u010dati, \u00bb\u0161ef\u00ab Springsteen pa zadnja leta o\u010ditno ugotavlja, da ima dovolj dolgih premorov med plo\u0161\u010dami. \u010ceprav songwritersko njegova muza nekoliko usiha, na zadnjih dveh studijskih albumih je namre\u010d le za pe\u0161\u010dico pesmi, ki bi pre\u017eivele objavo v preteklosti, se ne pusti motiti. Na sre\u010do je kot performer \u0161e vedno na vrhuncu in odlo\u010dil se je, da bo z E Streetarji nastopal \u00bbdokler bomo lahko stali na odru\u00ab, kot se tudi spodobi. Preminula \u010dlana je zamenjal in se podal na pot z obogateno sekcijo spremljevalnih pevk, trobil in pihal. Njegovo novo turnejo sem \u017ee od za\u010detka budno spremljal, ker sem sumil, da bodo nove pesmi, ki z nekaj izjemami na albumu delujejo bolj klavrno, na odru pokazale svojo bolj\u0161o plat. Nisem se motil. Pesmi se na splo\u0161no po kvaliteti seveda niso izbolj\u0161ale, Springsteen je zadnja leta v ve\u010dini primerov precej prehitro zadovoljen z besedili, vendar so na odru zadobile nekak\u0161no energijo, ki sovpada s sicer\u0161njo Springsteenovo naodrsko usmeritvijo: odre\u0161itev v obliki rokenrola. \u010ceprav zna biti v vlogi \u00bbodre\u0161enika\u00ab neznansko naporen, kar se je izkazalo tudi na za\u010detku dunajskega koncerta, se je v nadaljevanju za svoje uvodno te\u017eenje \u0161e kako oddol\u017eil.<\/span><\/p>\n

Na oder je stopil okrog osmih zve\u010der in najprej predstavil \u00bbnosilno\u00ab pesem novega albuma, We Take Care Of Our Own<\/em><\/a><\/span><\/span>. <\/em>Tudi naslovna pesem nove plo\u0161\u010de Wrecking Ball<\/em> je med tistimi, ki v \u017eivo ne razo\u010darajo, prav tako Death Of My Hometown, Shackled And Drawn <\/em>in We Are Alive<\/em>, ki jo je predstavil pozneje, v dodatku. Vendar pa je nato pri\u0161el na vrsto najbolj \u017eivce parajo\u010d del koncerta, mesijanska izvedba sicer dobre soulovske pesmi My City Of Ruins<\/em> z albuma The Rising <\/em>(2002) in Spirit In The Night <\/em>s prvega albuma Greetings From The Asbury Park, N. J. <\/em>(1973). Nikoli kon\u010dana pozivanja k dvigovanju rok in \u00bbo\u010di\u0161\u010denju\u00ab dose\u017eejo, vsaj pri meni, prav nasproten u\u010dinek in ko se je pesem naposled kon\u010dala, sem upal, da se koncert ne bo nadaljeval v tem duhu. Res je \u0161lo samo \u0161e na bolje, z izjemo izvedbe pesmi Lonesome Day<\/em> (album The Rising, <\/em>2002)<\/em>, ki niti na odru ne deluje prepri\u010dljivo, in Land Of Hope And Dreams<\/em>, ki bi jo zlahka pogre\u0161al; pasti\u0161 na tradicionalno gospelovsko temo This Train<\/em>, ki jo je dosti bolj u\u017eitno predelala Rosetta Tharpe je v lu\u010di \u00bbpolicijske afere\u00ab v New Yorku morda deloval leta 2000, ko je pesem prvi\u010d ugledala lu\u010d sveta na koncertni plo\u0161\u010di Live in NYC, albumska razli\u010dica pa je zanimiva zgolj zato, ker so vanjo vkomponirali saksofonski solo Clarencea Clemonsa, ki je tako tudi na novi plo\u0161\u010di postumno prispeval k zvo\u010dni podobi benda. Kot sem zapisal \u017ee v recenziji novega albuma Wrecking Ball,<\/em> je Springsteen \u017ee od nekdaj \u00bbveliki sve\u010denik\u00ab rokenrola, vendar pa je v preteklosti to vlogo igral z nekak\u0161no zabavno, humorno noto, ki je po letu 2002 skoraj docela izginila. V njegovem tovrstnem izvajanju je povsod prisoten duh Little Richarda, Jamesa Browna, Vana Morrisona in Jimmieja Swaggarta, le da je zdaj za\u010del pretiravati. Ko je po Spirit<\/em> za\u010del zbirati \u017eelje ob\u010dinstva, se je koncert prevesil v najbolj\u0161i del z energi\u010dnimi izvedbami pesmi Rendezvous, Loose Ends<\/em>, pretresljive Empty Sky<\/em><\/a><\/span><\/span>, ki jo, po lastnih besedah, zadnja leta \u00bbbolj malo igra\u00ab in Trapped<\/em>, ki je pravzaprav tista prava rokenrolovska molitev E Street Banda. V sebi zdru\u017euje gospel, soul in blues, izklicevanje v refrenu pa \u0161e vedno po\u017eene srh po hrbtu; ob taki pesmi, ki je sicer v izvirni izvedbi avtorja Jimmyja Cliffa precej manj u\u010dinkovita, skoraj medla, se \u010dlovek povpra\u0161a, \u010demu neki se je sploh bilo treba prebijati skozi City Of Ruins. <\/em>Dramati\u010dni izvedbi po mnenju mnogih najbolj\u0161e pesmi z nove plo\u0161\u010de Wrecking Ball, <\/em>torej Jack Of All Trades<\/em><\/a><\/span><\/span>, je sledil niz energi\u010dnega rokenrola in presene\u010denj; po Because Of The Night<\/em> je Springsteen za\u010del igrati pesem Johnny 99<\/em> z albuma Nebraska <\/em> (1982), a si po nekaj taktih premislil in nadaljeval z Darlington County<\/em><\/a><\/span><\/span> in Working On The Highway<\/em> z Born In The USA <\/em>(1984); pri obeh pesmih sem nekoliko pogre\u0161al Clemonsa, ki se je znal vedno duhovito vklju\u010diti v obe pesmi, je pa na odru dunajskega \u0161tadiona za zabavo skrbel Steven van Zandt s svojimi piratskimi pogledi, Nils Lofgren pa se kljub operaciji kolkov \u0161e vedno vrti kot vrtavka. Prekopicev na trampolinu sicer ne izvaja ve\u010d, si je pa izmislil druge fizi\u010dne potegav\u0161\u010dine, ki u\u010dinkovito prispevajo k vtisu, da gre za \u00bbrokenrolovski cirkus\u00ab, domi\u0161ljeno predstavo, ki s svojo strukturo in domislicami pod\u010drtuje tisto, kar \u017eeli Springsteen povedati s svojimi pesmi. Shackled And Drawn <\/em>in Waiting On A Sunny Day<\/em> sta prispevali k vedno bolj\u0161emu razpolo\u017eenju, \u010deprav je nebo ob\u010dasno za\u0161trajkalo in \u017eelelo kvariti vzdu\u0161je, a si je na koncu premislilo; razen posami\u010dnih kapelj se ni zgodilo ni\u010d drasti\u010dnega. \u010ce seveda odmislite obe najve\u010dji presene\u010denji ve\u010dera, izvedbi pesmi Tougher Than The Rest<\/em><\/a><\/span><\/span> <\/em>in Racing In The Street<\/em>, kar je bilo ve\u010d kot dovolj, da Tr\u017ea\u010danom nismo \u00bbzamerili\u00ab izvedbe The River<\/em>, ki je izvisela, \u010deprav je zapisana v uradnem programu na Springsteenovi spletni strani. Springsteen je Tougher<\/em>, vsaj zame poleg Valentine’s Day<\/em> in Brilliant Disguise<\/em> svojo najbolj\u0161o ljubezensko pesem, ki, kot se (vsaj) pri (klasi\u010dnem) Springsteenu spodobi, seveda ni zgolj to, odigral sam na klavir; izvedba je bila precej emocionalna \u2013 bombasti\u010dnost studijske razli\u010dice je zamenjala krhkost klavirja in glasu. Po Racing<\/em> je Springsteen nadaljeval z dvoj\u010dkoma z albuma The Rising<\/em>, naslovno pesmijo in Lonesome <\/em>Day, ni\u010d posebej pretresljivega, prvi del koncerta pa kon\u010dal z \u017ee omenjeno Land Of Hope And Dreams<\/em>. <\/span><\/p>\n

V drugem, \u00bbdodatnem\u00ab delu, ki ga je \u00bb\u0160ef\u00ab uvedel z \u017ee omenjeno pesmijo We Are Alive<\/em>, vse do konca izboru in izvedbam ni bilo kaj o\u010ditati \u2013 sli\u0161ali smo Born In The USA, Born To Run, Hungry Heart, Glory Days<\/em>, pesem Moona Mullicana Seven Nights To Rock<\/em>, ki je v repertoarju ostala vse od 2002, za zaklju\u010dek pa Dancing In The Dark, Tenth Avenue Freeze-Out <\/em>in Twist And Shout<\/em>. Predzadnja pesem je poskrbela za \u010dustveno najintenzivnej\u0161i trenutek koncerta, saj jo Springsteen \u017ee ves \u010das, kar traja turneja, posve\u010da preminulemu Clemonsu in po verzu \u00bb\u2026 Big Man joined the band\u00ab E Street Band preneha igrati in za\u010dne se \u00bbminuta molka\u00ab za Clemonsom z njegovimi posnetki na velikem displeju. Springsteen nato posko\u010di kot James Brown in zaklju\u010di pesem, nakar se s Stevenom van Zandtom posvetujeta, ali je \u017ee pozno in ali sta dovolj iz\u010drpala ob\u010dinstvo. Kot ponavadi to pomeni, da bo na vrsti \u0161e ena pesem; na tej turneji je to ponavadi Twist And Shout<\/em>, riteminbluesovska predelava La Bambe<\/em>, \u010desar se Springsteen dobro zaveda in jo vklju\u010di v izvedbo. Krog je sklenjen; od anga\u017eiranega za\u010detka do \u00bbroots\u00ab zaklju\u010dka Springsteen nikoli ne pozabi na svoje korenine, najsi bodo v energi\u010dnem ritmu in bluesu, nekoliko pretiranem gospelovskem pridiganju ali udarnem rocku in baladnih vlo\u017ekih, kjer se vedno najbolj izka\u017ee.<\/span><\/p>\n

Tri ure in \u0161tirideset minut brez premora na odru \u2013 ni slabo za dvain\u0161estdesetletnega fanta iz Freeholda, ki mu je o\u010de zaradi dolgih las neko\u010d dejal: \u00bbKomaj \u010dakam, da te dobi vojska. Ostrigli te bodo in iz tebe naredili mo\u017ea!\u00ab Douglas Springsteen je po svoje \u0161e vedno prisoten na vsakem Springsteenovem koncertu. In tudi E Street Band \u0161e zdale\u010d ni odigral zadnje note.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Recenzija koncerta na Dunaju…<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":4974,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-4973","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4973","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4973"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4973\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5929,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4973\/revisions\/5929"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/4974"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4973"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4973"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4973"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}