{"id":5120,"date":"2012-10-02T08:00:04","date_gmt":"2012-10-02T06:00:04","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=5120"},"modified":"2013-02-12T11:09:08","modified_gmt":"2013-02-12T10:09:08","slug":"5ka-v-sedmih-dejanjih-misliti-musko-vii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=5120","title":{"rendered":"5KA v sedmih dejanjih – MISLITI MUSKO (VII)"},"content":{"rendered":"

z Varjo Velikonja<\/span><\/p>\n

V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Sedma gostja je glasbena publicistka in kriti\u010darka Varja Velikonja. <\/em><\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto:Janez Goli\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

Varjo Velikonja je muzika zgrabila \u017ee v najstni\u0161kih letih, ko je kot novogori\u0161ka gimnazijka s skupino glasbenih navdu\u0161encev prirejala tematske glasbene ve\u010dere. Sledilo je radijsko delo na <\/span>Radiu Trst A<\/em><\/span>, ki ji je na ste\u017eaj odprlo vrata in ji odstopilo prostor, da je lahko v \u017eivo predstavljala lastne poglede na rokovsko glasbo, ki jo je poslu\u0161ala in po svoje vrednotila. V za\u010detku devetdesetih let jo je potegnilo v publicistiko. S prispevki se je kot <\/span>glasbena in literarna<\/span>kriti\u010darka, kolumnistka, esejistka, prevajalka<\/span>in publicistka<\/span> ogla\u0161ala v najpomembnej\u0161ih \u010dasopisih in \u0161tevilnih revijah (Dnevnik, Ve\u010der, Primorska sre\u010danja, Ampak, Apokalipsa, neko\u010d Razgledi, Lesbo, Balcanis, \u010casopis za kritiko znanosti, Muska, danes Nova Muska). Njeni prevodi sodobnih piscev in pisk s podro\u010dja popularnih \u0161tudij so bili objavljeni v reviji <\/span>Lesb<\/em><\/span>o in <\/span>\u010casopisu za kritiko znanosti.<\/em><\/span> V slednji reviji (\u0161t. 207-208) je uredila tematski blok <\/span>Rokovske \u0161tudije.<\/em><\/span> Od leta 2002 pa do nedavnega je redno sodelovala z redakcijo \u010dasopisa Delo. Zadnjih deset let z Janezom Goli\u010dem urejata lasten spletni portal www.rockobrobje.com<\/a>, kjer arhivirata njune prispevke v na\u0161ih in tudi tujih medijih. Varja je izdala tudi nekaj biografij, med katerimi izpostavljamo njen prvenec <\/span>Ko se mrtve prebudimo, re vizija kot na\u010din pisanja<\/em><\/span> (\u0160kuc\/zbirka Vizibilija, 2003), <\/span>leta 2006 je pri zalo\u017ebi KUD France Pre\u0161eren (zbirka <\/span>Soto\u010dja<\/em><\/span>) iz\u0161el njen prevod knjige Aleksandra \u017diki\u0107a <\/span>Mesto v mete\u017eu, zgodba o Milanu Mladenovi\u0107u<\/em><\/span>, <\/strong><\/span>novembra 2010 pa je pri zalo\u017ebi KUD Apokalipsa iz\u0161la knjiga <\/span>Vpra\u0161ajte Alico<\/em><\/span>, ki bele\u017ei in spremlja glasbo v tesni povezavi z \u017eivljenjem in ustvarjanjem umetnic in glasbenic, ki jo ustvarjajo. <\/span><\/p>\n

Definicija rockovskega novinarstva: ljudje, ki ne znajo pisati, intervjujajo ljudi, ki ne znajo misliti in objavljajo \u010dlanke za ljudi, ki ne znajo brati. (Frank Zappa)<\/strong><\/em><\/span><\/span><\/p>\n

Pisati o glasbi je kot plesati na arhitekturo. (domnevno Martin Mull)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Gre za v bistvu za ponarodelo izjavo ve\u010dnega cinika Franka Zappe, s katero pa se ne morem v celoti strinjati. Rokovsko novinarstvo je podobno kot novonastali kulturni fenomen, rokovska godba, relativno sve\u017e, nov in brez kakr\u0161nih koli vrednostnih sistemov vzpostavljen na\u010din razmi\u0161ljanja in ocenjevanja nove glasbene umetni\u0161ke zvrsti. Podobno, kot so v polju rokovske godbe nastajali vedno novi \u017eanri, so se dogajali premiki tudi znotraj kriti\u0161kega diskurza. Sama sem se na to podro\u010dje podala relativno zgodaj, dobesedno isto\u010dasno, ko me je potegnilo v poslu\u0161anje, recimo temu, malce druga\u010dne godbe, kot so mi jo takrat ponujali na\u0161i radijski valovi, da o tiskanih medijih ne pi\u0161em posebej.<\/span><\/span> Frankova izjava prav gotovo leti na pogosto smrkavo, odbijajo\u010de, neto\u010dno, malomarno pisanje v medijih. In tega je v rokovskem \u017eurnalizmu ogromno. <\/span>Stil mojega pisanja je v izhodi\u0161\u010du vsa leta bolj ali manj enak; lastno vedenje in ob\u010dutenje o glasbi vedno zelo subjektivno izlijem na papir. Dragocen vir in navdih mojega pisanja sta neposredni pogovori z glasbenicami in glasbeniki, ob katerih sem \u0161irila dolo\u010dena obzorja. In vedno razmislek, \u017ego\u010de debate o pesmi, besedilu, filmu, dru\u017ebenem kontekstu, romanu, poeziji, o viziji ali zgolj in le o zvoku in ti\u0161ini. <\/span><\/span><\/p>\n

Ali ti\u010di zrno resnice v trditvi, da lahko samo (biv\u0161i) glasbeniki pi\u0161ejo avtenti\u010dno o rokovski glasbi in izku\u0161njah?! Mnenja o tem so deljena. Odrska izku\u0161nja ter ves \u010dar in opojnost rokenrol cirkusa prav gotovo pripomoreta k izvirnosti pisanja. Ni pa to pravilo; o roku kot fenomenu posku\u0161am pisati do\u017eiveto, vedno estetsko prizadeto, avtenti\u010dno in \u010dimbolj literarno bravurozno. Saj vemo, da je glasba le redkokdaj samo glasba. Lahko trdim, da velja to \u0161e posebej za rokovsko glasbo, gledano v naj\u0161ir\u0161em kontekstu, ki je bila vedno tesno povezana z na\u010dinom \u017eivljenja, stilom in osebno dr\u017eo tako protagonistov kot tudi zapisovalcev te umetni\u0161ke forme. Produkt vsega tega so lahko torej osupljive, subtilne, razli\u010dno pisane povezave z o\u017ejim in \u0161ir\u0161im okoljem. <\/span><\/p>\n

\u017dal predvsem v na\u0161em medijskem prostoru velja, da imajo celo glasbeni pisci vseh starosti neke predpostavke v stilu: rokovska glasba je glasba mladih, je mno\u017ei\u010dna glasba, je mehani\u010dno reproducirana, ima svoje korenine ipd. Ne maram te ujetosti, klasifikacij, \u017eanrskih oznak \u2013 rok je tako lahko poligon za dolo\u010deno vrsto politike in estetike. Sama pa sem prepri\u010dana, da se da o rokovski glasbi pisati na ve\u010d na\u010dinov; lahko tudi s pomo\u010djo sociolo\u0161kega pristopa raziskovanja kulture popa in roka. Toda vedno in povsod se mora v ospredje prebiti ob\u010dudovanje do tematike; do glasbe, do glasbenikov, produkcije. Dober, tehten, kriti\u010den in reflektiven tekst s prevladujo\u010dimi ob\u010dutji o sodobni popularni glasbi \u0161iri meje glasbenega okusa in kar je najbolj pomembno in vznemirljivo, mo\u010dan naboj dobrega glasbenega pisanja ima tudi svoj <\/span>feedback<\/em><\/span>: to je, da v bralcu vzbudi \u017eeljo po poslu\u0161anju. <\/span><\/p>\n

Naj se sli\u0161i \u0161e tako kontradiktorno, branje rokenrola je stvar, ki me od nekdaj vznemirja. Eno je deliti estetski u\u017eitek z nekom potem, ko si recimo preposlu\u0161al novo plo\u0161\u010do ali ko odhaja\u0161 s koncerta. Ob\u010dasno lahko nastopi tako imenovan \u00bbefekt nostalgije\u00ab, ki ti ga morda spro\u017ei dolo\u010den motiv. Tretje pa je tako imenovani miselni kola\u017e, razmi\u0161ljanje in pisanje o popularni glasbi, nekje vmes med entuziasti\u010dnim in akademskim pristopom. Kako metafori\u010dno opisati nek efekt, kako uspe\u0161no prenesti izku\u0161njo o tem, kako glasbo ob\u010duti\u0161? In prav rokovska kritika ima lahko pri predstavljanju in vrednotenju glasbe levji dele\u017e. Kako izbolj\u0161ati stil pisanja o rokovski glasbi? Kako bolj sve\u017ee predstaviti nov glasbeni fenomen? Kolikokrat nas je rokovska kritika denimo vzpodbudila, da prisluhnemo na ve\u010dplasten na\u010din ali nam vsaj posku\u0161ala pokazati kako? Teoretiki pravijo, da naj bi se rokovska kritika navdihovala iz svojih subjektov, vendar naj bi bila isto\u010dasno lo\u010dena od njih. Morala bi biti senzualna, psiholo\u0161ka in bistra. In ne nazadnje, morala bi stati na lastnih temeljih, brez cenenih trikov in razvpitosti subjektov, sebi v opravi\u010dilo. <\/span><\/p>\n

Mislim, da je umetnost prej glagol kot samostalnik. (Yoko Ono)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Yoko Ono je definitivno \u017eivela v kontekstu te izjave. Umetnost kot udejstvovanje, kot nenehni performans, aktivna prisotnost v razli\u010dnih sferah umetni\u0161kega polja, toda vedno udarno druga\u010dna in inovativno provokativna. Njena \u017eivljenjska zgodba od rane mladosti izpri\u010duje ta nenehno \u017eeljo po delovanju na njej lasten na\u010din. Danes med umetnicami pogre\u0161am take samonikle primerke, kot je bila Yoko. Tisto po\u0161teno, pokon\u010dno in zdravorazumsko dr\u017eo, ki te v bistvu nikoli ne zapusti, \u010de si iz tega testa. Pri nas tako \u010dutim in dojemam na primer umetnost Eme Kugler \u2013 nekonvencionalno in vedno znova ru\u0161ilno osvobajajo\u010de. Ali pa v besedilih in nastopu Ksenije Jus in Irene Toma\u017ein. Nikakor ne umetnost zaradi umetnosti\u2026 ampak, da, zakaj ne\u2026 umetnost kot glagol. In \u010de \u017ee razmi\u0161ljam v tej sferi moram priznati, da so mi bili od nekdaj blizu avtorski pristopi tudi in predvsem v glasbi. Glasbeni samonikle\u017ei, kreatorji in ustvarjalke svojih in samosvojih glasbenih in zvo\u010dnih pokrajin. \u017danrsko neujeti, svobodni in inovativni v svojih izbirah.<\/span><\/p>\n

Pevci za izra\u017eanje uporabljajo tako verbalne kot neverbalne metode. \u2026 Ne gre samo zato, kaj pojejo, ampak kako pojejo \u2013 to odlo\u010da o tem, kaj nam pomenijo, kako se mi kot ob\u010dinstvo ume\u0161\u010damo v odnos do njih. (Simon Frith)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Simon Frith je klasik rokovskega pisanja, bil je eden prvih, \u010digar razmi\u0161ljanja sem z veseljem prebirala. O fenomenu rokovske godbe in popularne godbe pi\u0161e na akademsko sprejemljiv na\u010din, v ospredje pa velikokrat izpostavlja osnovno konfrontacijo med nastopajo\u010dim in poslu\u0161alcem. Zanimivo pa, da Frith tu govori le o petju, medtem ko konec koncev nekaj govori tudi zgolj instrumentalna glasba in v skrajnem dometu did\u017eej, ki vrti \u00bbtujo\u00ab glasbo, in \u0161e vedno vzpostavlja odnos s svojimi poslu\u0161alci. Zato dodajam \u0161e en citat, \u00bbsem DJ, vrtim kar sem\u00ab \u2013 David Bowie (pesem DJ).<\/span><\/p>\n

Brezbri\u017eni, be\u017eni poslu\u0161alci predstavljajo ve\u010dino ljudi. Zaradi njih obstajajo glasbene lestvice, ne zaradi tistih, ki i\u0161\u010dejo muziko in jo imajo radi. (Michael Stipe)<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Ja, Michael ima prav. Zanimivo pa, da je ravno on oziroma skupina R.E.M. uspela prodreti na vrhove lestvic popularnih, ne da bi zdrsnila v brezbri\u017eno in be\u017eno banalnost. Ali je morda samoironi\u010den in razmi\u0161lja tudi o svojih poslu\u0161alcih, svoji glasbi? Verjetno pa so R.E.M. preprosto uspeli zdru\u017eiti vsebino s formo, ki je dovolj v\u0161e\u010dna, ima vsaj kak refren, sporo\u010dilo, rif, nekaj kar pritegne tudi be\u017enega poslu\u0161alca. Vpra\u0161anje pa je, \u010de gre tak poslu\u0161alec potem naprej, \u010de poslu\u0161a kaj ve\u010d od ven\u010dka zlizanih uspe\u0161nic? Toda, kje je tista prava mera, tisti pravi preskok, ki lo\u010di zavzetega poslu\u0161alca od povr\u0161nega? Kdo kroji glasbeni okus ve\u010dine? Kdo tlakuje smernice glasbenega potro\u0161ni\u0161tva? Kako sta se okus in merila zanj skozi desetletja spreminjala? <\/span>Z uvr\u0161\u010danjem v sfero umetnosti roku priti\u010de tudi pravica, da se rokovske pesmi in plo\u0161\u010de lahko smatrajo kot kvalitetno, individualno ustvarjanje. <\/span>Statistika je grozna stvar. Sovra\u017eim vsakr\u0161no posplo\u0161evanje, predal\u010dkanje in psihologiziranje. \u0160e ve\u010d, fenomen masovne histerije potro\u0161ni\u0161tva tudi na kulturnem podro\u010dju mi je dobesedno odvraten.<\/span>Borimo se z mno\u017ei\u010dno raz\u0161irjenim kolektivnim okusom na lestvicah popularnosti i\u0161\u010do\u010d v tem vsaj nekaj, kar imamo lahko za svoje. In ko to kon\u010dno najdemo in ko vrtimo gumbe na radiu, da bi to ponovno sli\u0161ali, to naenkrat ni ve\u010d samo na\u0161e, temve\u010d pomeni hkratno vez s tiso\u010di drugih, ki delijo izkustvo z nami. \u010ce je v igri ena pesem, to mogo\u010de ne pove veliko, ko je v igri kultura, na\u010din \u017eivljenja, pa je to nezamenljivo. <\/em><\/span>(Greil Marcus v Mystery Train)
\n<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

z Varjo Velikonja…<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":5122,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-5120","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5120","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5120"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5120\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5923,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5120\/revisions\/5923"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/5122"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5120"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5120"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5120"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}