Smrt uglednega britanskega zgodovinarja Erica Hobsbawma je prilo\u017enost, da opozorimo na spregledani del njegovega dolgoletnega intelektualnega in \u00bbfenovskega\u00ab anga\u017emaja, ki je prerasel v inovativno sociolo\u0161ko obravnavo jazza v njegovi knjigi The Jazz Scene<\/em>.<\/p>\n Jazz, natan\u010dneje swing, je bil Hobsbawmova prva mladostna glasbena ljubezen. V \u010casu skrajnosti<\/em> lahko v izvrstnih poglavjih o umetnosti pred 2. svetovno vojno in o smrti avantgard po njej v zvezi z vsesplo\u0161nim odobravanjem in naklonjenostjo avantgard do jazza preberemo tole: \u00bbPristna strast za tisto vrsto jazza, ki jo zdaj priznavajo za glavni prispevek ZDA h glasbi dvajsetega stoletja, je do druge polovice stoletja ostala redka med uveljavljenimi intelektualci, naj so bili avantgardni ali ne. Tisti, ki so jo gojili – kot jaz sam, potem ko je Duke Ellington leta 1933 obiskal London – so bili neznatna manj\u0161ina.\u00ab <\/em>(\u010cS, str. 190) Za Hobsbawma pred 2. svetovno vojno obstajata le dve avantgardni umetnosti, ki so ju priznavali vsi prapor\u0161\u010daki novotarij v umetnostih. Obe sta izvirali iz novega sveta: film in jazz.<\/p>\n Kak\u0161na je bila usoda knjige, ki je nastajala konec petdesetih let in jo je pisal angle\u0161ki socialni zgodovinar v za\u010detkih bleste\u010de akademske kariere? \u017de njen izid je bil poln drobnih dvoumnosti. Iz\u0161la je istega leta 1959 kot prva resna zgodovinarjeva knjiga, Primitive Rebels<\/em>, <\/em>ki je bila za\u010detek obse\u017enej\u0161ega projekta pisanja socialne zgodovine dolgega 19. in \u00bbkratkega\u00ab 20. stoletja (Tri \u00bb\u010dase\u00ab – \u010cas revolucije<\/em>, \u010cas kapitala<\/em> in \u010cas skrajnosti<\/em> imamo v slovenskem prevodu, \u010dakamo le \u0161e na prevod tretjega po vrsti,na \u010cas imperija<\/em>). Kot vemo, je Hobsbawm tetralogijo sklenil s \u010casom skrajnosti<\/em>, kratko zgodovino 20. stoletja.<\/p>\n Pod The Jazz Scene<\/em> se ni podpisal s svojim imenom, marve\u010d s psevdonimom Francis Newton. Sposodil si ga je pri izvrstnem trobentarju Billie Holiday \u2013 Frankieju Newtonu, ki je bil eden redkih komunistov med ameri\u0161kimi \u010drnskimi jazzovskimi glasbeniki. Kakor je pojasnjeval v novem predgovoru leta 1989, je takrat \u017eelel lo\u010devati delo zgodovinarja in jazzovskega kritika. O\u010ditno je poskus propadel. Od srede petdesetih let se je Hobsbawm namre\u010d pre\u017eivljal tudi s pisanjem jazzovskih kritik, ocen plo\u0161\u010d in koncertov, ki jih je redno objavljal v nekaj neodvisnih, levi\u010darskih revijah, med njimi redno mese\u010dno kolumno v britanski politi\u010dni in kulturni reviji New Statesman <\/em>in v ameri\u0161ki politi\u010dni reviji The<\/em> Nation<\/em>. Morda je bil jazz tedaj v Angliji res nova \u00bbkulturna moda\u00ab, toda postajal je tudi del izobra\u017eenske kulture. Za name\u010dek je bila druga polovica petdesetih let v marsi\u010dem zlato obdobje v jazzu, saj so v tekmovalnem in kooperativnem vzdu\u0161ju muzicirali veterani predvojnega obdobja, bopovski prevratniki in prihajajo\u010da generacija avantgardistov. Tudi to spoznanje je avtorja vodilo k pisanju knjige in k nadaljnjemu spremljanju jazza in drugih glasb. Del zapa\u017eanj in poznej\u0161ih \u010dlankov o jazzu po letu 1960 je zbral v Uncommon People: Resistance, Rebellion and Jazz<\/em> (1998).<\/p>\n The Jazz Scene<\/em> je ponudila splo\u0161en uvod v jazz tako generaciji ljubiteljev, ki so ga odkrivali v petdesetih letih, kot tudi bolj izobra\u017eenemu bralstvu, saj se je celo etablirana kultura prvi\u010d za\u010dela zavedati njegovega pomena. Knjiga ni bila bajen zalo\u017eni\u0161ki podvig, vendar je do\u017eivela ugodne odzive. \u017de naslednje leto so jo izdali v ZDA pri majhni levi\u010darski zalo\u017ebi in jo leta 1961 ponatisnili pri Penguinu. V Franciji so jo prevedli leta 1966 kot \u00bbSociologijo jazza\u00ab v zbirki, ki jo je urejal maitre <\/em>annalovske zgodovine Fernand Braudel, kar je tudi intriganten podatek o zamotanem kro\u017eenju in pretoku idej v sodobnem zgodovinopisju, \u0161e posebej med francoskim annalovskim in britanskim marksisti\u010dnim zgodovinopisjem. Oba je povezoval odpor proti pozitivizmu, nizanju empiri\u010dnih dejstev, ki naj bi imela sama zadostno pojasnjevalno mo\u010d. A bil je tudi odpor \u2013 v tem je temelj projekta demokratizacije socialne zgodovine (oziroma zgodovinske sociologije) \u2013 do prevladujo\u010dega pisanja zgodovine, ki raztezanje v \u010dasu bele\u017ei z menjavo kraljev, velikimi bitkami, meddr\u017eavnimi in trgovskimi sporazumi, in dodajmo, z menjavo glasbenih \u00bbaristokratov\u00ab na prestolih. V tej lu\u010di zgodnji francoski prevod The Jazz Scene <\/em>v ugledni zgodovinski zbirki \u00bbnove zgodovine\u00ab ni naklju\u010den, kakor ni bila tudi odlo\u010ditev za prevod prvotnega naslova v sociologijo jazza. Knjigo so sicer prevedli tudi v italijan\u0161\u010dino, japon\u0161\u010dino, gr\u0161\u010dino in \u010de\u0161\u010dino, kar pri\u010da o njenem mednarodnem dometu.<\/p>\n Nekaj drugega je bila njena odzivnost v \u017ee izoblikovanem polju jazzovske kritike in jazzovskih genealogij, se pravi med jazzologi. Na precej bolj plodna tla je padla v Evropi kot v ZDA, kjer se pisanje o jazzu nikakor ni moglo izviti iz oklepa pisanja \u017eanrskih zgodovin, ki slavijo svoje \u00bbkralje\u00ab. To recepcijo knjige danes deloma popravljajo v polju specializiranih jazzovskih \u0161tudij, a spet bolj v Evropi. Pri nas jo je, denimo, kot referenco v uporabljeni literaturi navedel Peter Amalietti v do sedaj edini ob\u0161irnej\u0161i slovenski obravnavi jazza, Zgodbe o jazzu <\/em>(DZS, 1986), \u010deprav se je v njej ve\u010didel dr\u017eal \u00bbameri\u0161kega\u00ab na\u010dina linearnega pregleda \u00bbrazvoja\u00ab jazza, kakr\u0161nega je med drugim za\u010drtal Marshall Stearns v The Story of Jazz <\/em>(1970).<\/p>\n Hobsbawm je v novem uvodu leta 1989 zapisal, da njegova knjiga morebiti spominja na ponatis starega telefonskega imenika, saj so tri desetletja v \u00bbkonstantnem razvoju in spremembah v jazzu\u00ab izjemno dolga doba. Vendar, opozarja, njen namen ni bil pregled stanja jazza. Predvsem knjiga ostaja poskus umestitve jazza v zgodovinsko perspektivo, jazza kot enega najvidnej\u0161ih kulturnih pojavov v 20. stoletju. Zato v knjigi zasleduje njegove dru\u017ebene korenine in zgodovino, analizira njegovo ekonomsko strukturo, oblikovanje vrednot glasbenikov, naravo njihovega ob\u010dinstva in razloge za neizmerno privla\u010dnost jazza v ZDA in drugod po svetu, za njegovo raz\u0161iritev po svetu. Zaradi tega sociolo\u0161ko zgodovinskega prijema je The Jazz Scene<\/em> ena prvih tovrstnih obravnav. V tem je prelomna in vredna vse pozornosti. \u010ce bi med podobnimi deli v tistem \u010dasu iskali ameri\u0161ko vzporednico, je to vsekakor Blues People<\/em> Leroija Jonesa iz leta 1966. Obe sta napisani s poznavalsko in analiti\u010dno strastjo, vendar z druga\u010dnim uvidom, tudi z druga\u010dnim motivom.<\/p>\n Pomanjkljivosti v The Jazz Scene<\/em> je precej. Avtor sam opozarja nanje, med drugim predvsem na prikrit omalova\u017eevalen odnos do rokenrola, ki veje iz \u00bbjazzovske scene\u00ab (kritikov, glasbenikov, fenov). Odlo\u010dilni razlo\u010dek med njima je bil pa\u010d v tem, da rock nikoli ni bil manj\u0161inska glasba; od vseh za\u010detkov je bil godba \u2013 resda preoblikovana in privzeta iz \u010drnske \u00bburbane ljudske godbe\u00ab – ve\u010dine, mladostni\u0161kih vrstni\u0161kih skupin.<\/p>\n Zato z distance na svojo takratno histori\u010dno obravnavo opozarja na inovacije rocka: na tehnolo\u0161ko inovacijo z mno\u017ei\u010dnim prebojem elektronske glasbe, na sam koncept skupine, kolektiva, ki ni zgolj skupina virtuozov, in na pulziven ritem, ki je s\u010dasoma proizvedel svoje potencialne kompleksnosti. Takoj po izidu knjige, ko je vse kazalo, da se jazzu in njegovi sceni dobro pi\u0161e, sta pristala na obrobju. Glasbeniki od njega niso mogli ve\u010d \u017eiveti, igrali so v praznih klubih. A eden pozitivnih u\u010dinkov je bil, da je jazz (s free jazzom in jazz-rockom vred) vse manj postajal \u00bbameri\u0161ka glasba\u00ab, vse ve\u010d je zajemal iz drugih godb.<\/p>\n Najve\u010dja odlika \u00bbJazzovske scene\u00ab je njen poudarek na sami jazzovski praksi, na posebnosti produkcije jazza in njegove recepcije. Ko jo primerja z evropsko umetno glasbo in s popularno godbo, postaja jasno, v \u010dem je jazz posebna glasbena umetnost 20. stoletja. \u017de naslovi poglavij s podpoglavji so za bralca \u00bbnavadnih\u00ab jazzovskih zgodovin nenavadni: Zgodovina (predzgodovina, raz\u0161iritev, preobrazba); Glasba (blues in orkestralni jazz, glasbila, glasbeni dose\u017eek, jazz in druge umetnosti); Posel (popularna godba, jazzovski posel), Ljudje (glasbeniki, poslu\u0161alci, jazz kot oblika protesta). So dovolj zgovorni, da nam prika\u017eejo smeri in ravni obravnave.<\/p>\n Kakor je v \u010dlanku Jazzbandits <\/em>v \u0161tevilki francoske antropolo\u0161ke revije L’Homme<\/em>, posve\u010dene antropologiji in jazzu, pred leti opozaril Michel Naepels, se Hobsbawm v poskusu razumevanja dru\u017ebenih zna\u010dilnosti glasbene forme uspe\u0161no izogiba tako kulturalisti\u010dni kot sociologisti\u010dni redukciji (ne osredoto\u010da se na kulturne in dru\u017ebene posebnosti izvornega miljeja jazzovskih muzikantov in na estetsko kritiko tak\u0161ne opredelitve), marve\u010d karakterizacijo zamenja s prakso. Po naravi je zanj jazz demokrati\u010dna umetnost, alternativna umetnost, saj v njem skupina sodeluje in tekmuje, a jazz ostaja skupinsko ustvarjanje. Ravno tu vstopi Hobsbawmov najljub\u0161i, \u010de ne kar najve\u010dji jazzar, \u017ee omenjeni Duke Ellington. V krasnem kriti\u0161kem zapisu o Ellingotonovi biografiji izpod peresa Jamesa Lincolna Collierja (1987), opozori na temeljno dejstvo: Duke Ellington ni bil \u0161olan glasbenik, ni znal perfektno \u010ditati not, ne komponirati v klasi\u010dnem smislu, ni bil klavirski virtuoz, bil pa je soliden pianist, tudi ni bil pretirano discipliniran. To, kar je dosegel, in nedvomno je njegova godba nekaj najbolj\u0161ega med vsemi ameri\u0161kimi glasbami, je lahko dosegel le kot jazzovski muzikant, znotraj specifi\u010dne, socialno senzibilne glasbene prakse, v kateri je svojim glasbenikom pu\u0161\u010dal ogromno prostora in svobode (v Uncommon People<\/em>).<\/p>\n Ker je jazz ostal manj\u0161inski, nomadski, diaspori\u010den in vselej kombinacija med individualizmom in kolektivizmom, kar je ortodoksna zahodna kultura \u017ee zdavnaj pozabila, je postal ena najpomembnej\u0161ih popularnih umetnosti na\u0161ega \u010dasa. Zato je postal \u00bbglasba za uporabo\u00ab, le ta pa ni bila uniformirana. Jazz je predvsem ostal glasba glasbenikov<\/em>, najmo\u010dnej\u0161i in presenetljivo najbolj inventiven, ko je bil proizveden za trg, za posebne radijske oddaje, igran v studiu, na koncertu in predvsem v komercialnem glasbenem klubu. Tam so ga poslu\u0161ali jazzovski ljubitelji, ki so si presenetljivo podobni po vsem svetu. To pa \u0161e ne pomeni, da so njihova formacijska socialna ozadja enaka, razlikujejo se med kontinenti, med ZDA in Evropo, Japonsko ali Afriko, med dr\u017eavami, celo med mesti v isti dr\u017eavi. Ponekod je (bil) jazz predvsem \u00bbv \u017eivo\u00ab igrana in do\u017eivljana godba (v ZDA), drugod najprej predvsem posredovana s pomo\u010djo plo\u0161\u010d, radia, TV \u2013 posnemana, udoma\u010dena in internacionalizirana.<\/p>\n The Jazz Scene<\/em> je \u0161e danes izvirna knjiga. Kdor bo v njej iskal trdna oprijemali\u0161\u010da, \u00bbfakte\u00ab, \u00bbimena\u00ab, bo razo\u010daran, saj z dana\u0161nje perspektive res izgleda kot \u00bbponatis starega imenika\u00ab. Avtorjevi viri so bili tedaj omejeni. Toda zato so opa\u017eanja in na\u010din obravnave odli\u010den zgled glasbene sociologije in zgodovinskega pristopa v njej. Britanski sociolog glasbe Simon Frith jo je v svojih Zvo\u010dnih u\u010dinkih <\/em>(1981) ozna\u010dil za \u00bbnaj\u010distej\u0161o sociologijo jazza\u00ab.<\/p>\n So\u010dno in natan\u010dno Hobsbawmovo \u00bbjazzovsko pisanje\u00ab z bogatimi analizami, izstopa tenko\u010dutno razgrnjena mikroskupnost glasbenikov, njihovih estetskih nazorov in odnosov s \u0161ir\u0161im okoljem, bolj kot ne pri\u010da o njeni aktualnosti, tudi o omejitvah, na katere naleti oziroma si jih postavlja dana\u0161nje pisanje o godbah, vklju\u010dno z \u00bbjazzologijo\u00ab in \u00bbjazz studies\u00ab.<\/p>\n Dodajmo \u0161e sklepna Hobsbawmova razmi\u0161ljanja o jazzu danes. Spra\u0161uje se, ali je jazz dokon\u010dno postal fosilna muzika, \u00bb\u0161e ena razli\u010dica klasi\u010dne glasbe, splo\u0161no sprejet kulturni zaklad, \u010digar repertoar so mrtvi stili, ki jih igrajo za publiko srednjega razreda srednjih let \u010drne in bele polti in japonske turiste\u00ab (ob institucionalizaciji, glasbenem \u0161olanju, festivalih, radijskih programih ipd.). Njegov odgovor je, da to ni nemogo\u010de:<\/p>\n \u00bb\u010ce je to lahko njegova usoda, potem tudi to, da je Clint Eastwood pokopal Birda v celuloidni mavzolej, ne bo kak\u0161na tola\u017eba. Niti to, da danes \u017ee vsak frizerski salon in parfumerija vrtita trakove Billie Holiday. Toda ne pozabimo, jazz je bil izjemno mo\u010dan, znal je pre\u017eiveti in se obnavljati v dru\u017ebi, ki mu ni bila po meri in ki si ga ni zaslu\u017eila. Prezgodaj mislimo, da je iz\u010drpal svoje mo\u017enosti. Sicer pa, kaj je narobe s samim poslu\u0161anjem in prepu\u0161\u010danjem prihodnosti, da bo sama poskrbela zase.\u00ab <\/em><\/p>\n <\/p>\n Saj, Hobsbawma bo treba ponovno brati.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n I\u010do Vidmar<\/p>\n <\/p>\n opomba: V besedilu sta zdru\u017eeni in dopolnjeni dve oceni Hobsbawmovih knjig, ki sta bili objavljeni v reviji Muska: The Jazz Scene<\/em> (Muska, <\/em>\u0161t. 3-4, 2007) in Uncommom People. Resistance, Rebellion and Jazz <\/em>(Muska, \u0161t. 6-7, 2002)<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Zgodovinar in \u00bbjazzbandit\u00ab<\/p>\n","protected":false},"author":20,"featured_media":5128,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-5127","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5127","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/20"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5127"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5127\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5922,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5127\/revisions\/5922"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/5128"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5127"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5127"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5127"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}